Konec leta 1979 v državnih institucijah še ni bilo posebnega zanimanja, da bi se v Sloveniji pričela z realizacijo projekta primarnega helikopterskega reševanja oziroma HNMP. So se pa intenzivno začeli s temi idejami ukvarjati v tedanji letalski podkomisiji GRS. Prišli so do zaključka, da bi bila najprimernejša organizacijska oblika za ustanovitev službe HNMP fundacija, in sicer fundacija s podpornim članstvom in sodelovanjem zavarovalnic. Fundacija bi bila lastnik reševalnega helikopterja oziroma helikopterjev, organizacijsko bi bila podrejena ministrstvu za zdravje, piloti pa bi bili iz letalske enote tedanje milice (LEM) in bi v HNMP leteli v okviru svojega rednega šolskega letenja. Predvidene so bile tri baze reševalnih helikopterjev in sicer najprej na letališču Ljubljana (Aerodrom Brnik), kasneje še v Mariboru in pri Bolnišnici Izola (letališče v Sečovljah) ali Nova Gorica. Takoj bi se šlo tudi v realizacijo gradnje pristajališč v UKC Ljubljana in pri omenjenih treh bolnišnicah. Začel je nastajati projekt primarnega helikopterskega reševanja, uvajanja službe HNMP v Sloveniji. Projekt "RHS" - Reševalni helikopter Slovenije!

Nemška DRF in švicarska SRFW (današnja REGA) sta bili pripravljeni brezplačno izdelati popoln načrt (organizacijski in za infrastrukturo) za novo reševalno službo HNMP v Sloveniji in nuditi brezplačno šolanje kadrov (pilotov in zdravnikov) v ZRN oziroma Švici. Letalske reševalne službe v Evropi so tedaj namreč vodili ljudje iz naše generacije (naši vrstniki), ki so te službe ustvarili iz praktično nič. Večina njih pa je s helikopterji prav tako začela reševati najprej na gorah. Tako so že imeli organizacijske izkušnje na področju HNMP in so se s podobnimi težavami in problemi pri organizaciji služb HNMP kot mi, že soočali tudi v njihovih državah.