PROJEKT "RHS" (Reševalni helikopter Slovenije - avtorjev prim. dr. Iztoka Tomazina in g. Vasje Žemva) ali
ZAMUJENA PRILOŽNOST SLOVENIJE, DA BI ŽE OD LETA 1984 NAPREJ LAHKO ZAČELI Z IZGRADNJO SLUŽBE HNMP - (Helikopterske nujne medicinske pomoči)!
Leta 1977 se je podkomisiji za letalsko reševanje pri GRS pridružil g. Vasja Žemva iz Kranja, tedanji član PD Kranj in nekdanji mladinski gorski vodnik. Ni bil član GRS, se je pa kot laik ukvarjal s področjem helikopterskega reševanja kot celote. Tako tistega na gorah kot tudi primarnega (pri prometnih nesrečah in podobnih situacijah) in si prizadeval, da bi projekt primarnega helikopterskega reševanja (HNMP) zaživel tudi v Sloveniji.
V letalski podkomisiji GRS je namreč že takrat prevladovalo mnenje (na žalost ne tudi v pristojnih državnih organih!), da je (že takrat v letu 1979!) treba glede na to, da se je odlično razvil sistem helikopterskega reševanja na gorah pri nas, po vzoru drugih evropskih alpskih držav razmišljati tudi o ustanovitvi HNMP oziroma klasične primarne helikopterske reševalne službe. Te tedaj še ni imela niti Avstrija (danes ima eno največjih in najmodernejših), v Švici in ZRN pa je bila v razvoju oziroma v izgradnji! Torej smo leta 1979 imeli enako "startno osnovo" kot ostale evropske države, pridobljeno z entuziazmom in prostovoljstvom vseh sodelujočih pri reševanju s pomočjo helikopterja na gorah. Vsi tedanji načelniki letalske podkomisije GRS, dipl. ing. Ivo Samec in g. Milan Domadenik iz RSNZ oziroma MNZ in pozneje načelniki LEM oziroma LPE, polkovnik g. Roman Zupan, g. Mirko Završek in g. Jože Mencin, so bili izredno naklonjeni tem prizadevanjem in jih podpirali.
Zato je g. Žemva že leta 1979 vzpostavil povezave oziroma stike s švicarsko SRFW (današnjo REGA) in 1981 z nemško DRF, ki sta zagotovili vso možno pomoč pri ustanavljanju take službe v Sloveniji.
Leta 1980 je g. Žemva pri švicarski SRFW (REGA) opravil izpit iz helikopterskega reševanja in prejel službeni znak te reševalne
Avtor projekta RHS, Vasja Žemva na tečaju
za letalce-reševalce švicarske SRFW v
Sempachu, Švica - maja 1980 leta.
službe. Njegovi predavatelji in instruktorji so bili med drugim tedanji direktor in ustanovitelj SRFW g. Fritz Bühler, dr. h. c. in njegov sin, kasnejši dolgoletni direktor SRFW(REGA), pilot helikopterja in zdravnik dr. Cristian Bühler, dolgoletni glavni zdravnik in član uprave SRFW (REGA) dr. Carlo Höfliger, dr. med. in predzadnji predsednik uprave (do leta 2006) službe REGA, Hans P. Kurz, vsi tudi gorski reševalci in gorski vodniki.
Konec leta 1979 v državnih institucijah še ni bilo posebnega zanimanja, da bi se v Sloveniji pričela z realizacijo projekta primarnega helikopterskega reševanja oziroma HNMP. So se pa intenzivno začeli s temi idejami ukvarjati v tedanji letalski podkomisiji GRS. Prišli so do zaključka, da bi bila najprimernejša organizacijska oblika za ustanovitev službe HNMP fundacija, in sicer fundacija s podpornim članstvom in sodelovanjem zavarovalnic. Fundacija bi bila lastnik reševalnega helikopterja oziroma helikopterjev, organizacijsko bi bila podrejena
ministrstvu za zdravje, piloti pa bi bili iz letalske enote tedanje milice (LEM) in bi v HNMP leteli v okviru svojega rednega šolskega letenja. Predvidene so bile tri baze reševalnih helikopterjev in sicer najprej na letališču Ljubljana (Aerodrom Brnik), kasneje še v Mariboru in pri Bolnišnici Izola (letališče v Sečovljah) ali Nova Gorica. Takoj bi se šlo tudi v realizacijo gradnje pristajališč v UKC Ljubljana in pri omenjenih treh bolnišnicah. Začel je nastajati projekt primarnega helikopterskega reševanja, uvajanja službe HNMP v Sloveniji. Projekt "RHS" - Reševalni helikopter Slovenije!
Nemška DRF in švicarska SRFW (današnja REGA) sta bili pripravljeni brezplačno izdelati popoln načrt (organizacijski in za infrastrukturo) za novo reševalno službo HNMP v Sloveniji in nuditi brezplačno šolanje kadrov (pilotov in zdravnikov) v ZRN oziroma Švici. Letalske reševalne službe v Evropi so tedaj namreč vodili ljudje iz naše generacije (naši vrstniki), ki so te službe ustvarili iz praktično nič. Večina njih pa je s helikopterji prav tako začela reševati najprej na gorah. Tako so že imeli organizacijske izkušnje na področju HNMP in so se s podobnimi težavami in problemi pri organizaciji služb HNMP kot mi, že soočali tudi v njihovih državah.
Že konec leta 1979 so člani letalske podkomisije pri GRS razmišljali o organiziranju služb HNMP v Sloveniji, po vzoru in s pomočjo švicarske SRFW (REGA) in nemške DRF. Leta 1980 v projektu RHS - Reševalni helikopter Slovenije, predvidene lokacije reševalnih helikopterjev v Sloveniji.
Vsa ta leta do 16. julija 2003 ko se je v Sloveniji začel v okviru ministrstva za zdravje in v organizaciji osnovnega zdravstva Gorenjske poizkusni projekt HNMP, v Sloveniji razen ves čas prisotnega helikopterskega reševanja na gorah, ni bilo primarnega reševanja v pomočjo helikopterja. Opravljali so se le sekundarni medbolnišnični prevozi s helikopterji AB-109 Hirundo, AB-212 in AB-412 slovenske milice oziroma policije in sicer prevozi nedonošenčkov, hudo opečenih in poškodovanih ponesrečencev in podobno.
Načrtovani projekt je leta 1979 na predlog g. Vasje Žemva, ki je izdelal osnutek projekta, dobil ime Reševalni helikopter Slovenije s kratico RHS. Od začetka naprej je projekt užival izredno podporo medijev, predvsem dveh novinarjev. In sicer g. Tomaža Bukovca iz časopisa Dnevnik oziroma Nedeljski dnevnik in g. Mirka Kunšiča iz časopisa DELO oziroma Slovenske novice.
Piloti LEM, kasneje LEP in kasneje SV in njene 15. helikopterske brigade so projekt ves čas podpirali in bili pripravljeni v njem sodelovati.
Ob tem je treba še povedati, da so bili še nekateri laiki pripravljeni svoje ideje in delo vložiti v razvoj helikopterskega reševanja in službe HNMP v Republiki Sloveniji, še v časih tedanje SFRJ. Tu je vsekakor treba omeniti pilota v LEM RSNZ, pokojnega g. Draga Hanžlja (ki je skupaj z g. Andrejem Andolškom dolga leta kot pilot helikopterja pomagal uveljavljati in razvijati helikoptersko reševanje na gorah v Republiki Sloveniji) in znanega gostilničarja iz Medvod g. Romana Prosena. Bila sta navdušena nad projektom RHS in gostilničar g. Prosen je imel idejo, da bi nam pri nakupu helikopterja pomagali slovenski izseljenci. Ideja ni bila slaba, bili smo celo na obisku pri zamejskih Slovencih v Italiji in jim razložili projekt. Bili so navdušeni, pripravljeni začeti zbirati denar. Na žalost ideja ni našla razumevanja v pristojnih republiških institucijah.
Od januarja 1984 naprej si je g. Vasja Žemva nato sam prizadeval za realizacijo projekta Reševalni helikopter Slovenije (v nadaljevanju RHS), ki je užival veliko mednarodno podporo v Avstriji, Švici in ZRN. Leta 1990 se je g. 
Žemvi kot sodelavec in svetovalec pri projektu RHS pridružil zdravnik letalec-reševalec, pri. dr. Iztok Tomazin, dr. med., član GRS Tržič, kasneje dolgo časa načelnik zdravniške podkomisije GRS in ves čas eden najbolj aktivnih zdravnikov letalcev-reševalcev pri reševanju ponesrečencev s pomočjo helikopterja na slovenskih gorah.
Eden najbolj znanih slovenskih gorskih reševalcev, zdravnik, letalec - reševalec,
prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., ki se je leta 1990 pridružil Vasji Žemvi kot
sodelavec in svetovalec pri projektu RHS - Reševalni helikopter Slovenije.
Sodelovanje dr. Tomazina v projektu RHS je projektu dalo veliko kredibilnost v
mednarodnih službah in organizacijah letalskega oziroma helikopterskega reševanja.
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let se je v evropskem prostoru kazala vedno večja nujnost po ustanovitvi nevladne mednarodne organizacije za letalsko oziroma helikoptersko reševanje. Tako je na pobudo nemške RF in švicarske REGA (SRFW) prišlo septembra 1992 v sejni sobi mednarodnega letališča v Frankfurtu do sestanka, na katerem je bila ustanovljena prva mednarodna organizacija za helikoptersko reševanje, imenovana EURAMI (European Aero-Medical Institute) - Evropski letalsko-medicinski inštitut.
Na ustanovnem sestanku se je zbralo 22 strokovnjakov za letalsko reševanje in vodilnih osebnosti evropskih letalsko-reševalnih služb iz 10. evropskih držav. Kot priznanje za njegovo dosedanje delo na tem področju, sta DRF in REGA (SRFW) na ustanovni sestanek povabili tudi g. Vasjo Žemva
iz Slovenije. EURAMI je tri leta kasneje imela člane že iz 37 držav Evrope, Azije, Afrike in ZDA. Leta 1995 je bil na kongresu v Londonu sprejet sklep o ustanovitvi nacionalnih birojev EURAMI in g. Žemva je bil imenovan za vodjo nacionalnega biroja EURAMI v Sloveniji, kar je bila častna in neplačana funkcija. Poudarek dela EURAMI je bil na razvoju medicinskega dela letalskega oziroma helikopterskega reševanja.
Nekaj let kasneje, 12. februarja 1999 je bila ustanovljena tudi druga mednarodna nevladna organizacija EHAC. Naloge in cilji obeh organizacij so opisani v knjigi LETALSKO REŠEVANJE (g. V. Žemva - 2010). V okviru projekta "RHS - Reševalni helikopter Slovenije" sta dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva v sodelovanju s proizvajalcem helikopterjev (družbo EUROCOPTER), nemško službo HNMP - DRF (Deutsche Rettungsflugwacht), podjetjem PROMED AG (dr. Božo
Listina ustanovnega člana prve mednarodne
organizacije za letalsko reševanje EURAMI,
ustanovljene septembra 1992 v Frankfurtu
Dimnik) in ob finančni pomoči zavarovalnice ADRIATIC d. d. (predsednik uprave dipl. ing. Matija Blažič), dne 21. decembra 1993 na letališču Ljubljana-Brnik (sedaj letališče
Jožeta Pučnika) organizirala za strokovno javnost in medije, predstavitev reševalnega helikopterja MBB BO-105CBS in letala za prevoz pacientov in ponesrečencev Lear-Jet, oboje last nemške DRF. Na predstavitvi sta pomen letala in helikopterja za reševanje predstavila, predsednik uprave in ustanovitelj službe HNMP - DRF g. Siegfrid Steiger, ki je z reševalnim letalom Lear-Jet posebej za to priložnost spiletel iz Stuttgarta in vodja prodajne službe družbe EUROCOPTER Deutschland GmBH, g. Manfred Dumann. Predstavitve so se udeležili tudi zdravniki in piloti DRF.
Predstavljen je bil tedaj (leta 1993) najmodernejši reševalni helikopter
za primarno reševanje (pri prometnih in drugih nesrečah, akutnih
poslabšanjih bolezni ipd.) MBB BO-105 CBS, nemške službe HNMP-DRF
iz Stuttgarta v ZRN
Predstavitev je bila zelo odmevna in tedaj je bil predstavljen tudi sklep družbe EUROCOPTER Deuschland GmBH, da Sloveniji pod zelo ugodnimi pogoji in za znižano ceno ponudi v nakup kompletno opremljen nov reševalni helikopter MBB BO-105 CBS z vso medicinsko opremo (medicinska oprema - nova - bi bila darilo službe DRF projektu RHS).
Našim zdravnikom in reševalcem je posadka nemškega
helikopterja pokazala, kako poteka priprava na transport,
namestitev in nudenje prve pomoči ponesrečencu v tem
helikopterju
Predstavniki pristojnih državnih institucija so se predstavitve množično udeležili. Bilo je izrečeno veliko lepih besed, pohval in obljub. Kaj več pa na žalost spet ni bilo storjenega, tako kot leta prej nič in kasneje nič! Vsi so sicer poudarjali, kako Slovenija tako službo nujno potrebuje, vendar nihče od odgovornih ni storil niti koraka naprej k začetku realizacije tega projekta.
Dr. Tomazina in g. Žemvo je pri realizaciji projekta RHS - Reševalni helikopter Slovenije, ves čas podpiral ustanovitelj in predsednik službe HNMP v ZRN-DRF g. Siegfir Steiger, ki je na predstavitev na Brnik priletel z enim od reševalnih letal službe DRF. Gostom je pojasnil pomen primarnega helikopterskega reševanja in možnosti reševanja težav.
Projekt je ves čas tudi finančno podpirala zavarovalna družba ADRIATIC d. d., ki je bila pripravljena prispevati del sredstev za nakup reševalnega helikopterja (nov MBB BO-105 CBS s kompletno medicinsko opremo, je leta 1993 stal 3,6 milijona DEM) in organizirati sistem podpornega članstva (zavarovanja za plačilo morebitnega prevoza z reševalnim helikopterjem).
V okviru predstavitve je helikopter RDF za predstavnike medijev izvedel prikazni primarni reševalni polet (alarm, dvig v času 3 minut, pristanek na mestu nesreče) iziz letališča Brnik pa do ZD Tržič. Na sliki je pristajanje reševalnega helikopterja DRF pri ZD Tržič.
V anketi z bralci Dnevnika, ki je tedaj poleg Dela medijsko zelo podpiral projekt, smo ugotovili, da bi med prebivalci Slovenije lahko zbrali približno 50.000 podpornih članov, kar bi od letnem prispevku 40.- tedanjih DEM, zadoščalo za celoletne stroške enega reševalnega helikopterja.
.
.
Da bi helikoptersko reševanje približali tudi mladini
in otrokom je g. Vasja Žemva
leta 1995 ob finančni pomoči zavarovalne družbe ADRIATIC d. d., preko založbe Tamia d. o. o. realiziral projekt dveh knjig o "Globiju". Gre za prevod dveh švicarskih mladinskih knjig o otroškem junaku Globiju. V Švici te otroške knjige izhajajo že preko 70 let! Izšlo je že več kot 50 posameznih
Leta 1995 sta bili v okviru projekta RHS ob finančni pomoči
zavarovalniške družbe Adriatic d. d. izdani knjigi Globi v prometu
in Globi v letalski reševalni službi
zgodb (knjig), nekateri naslovi v nakladi preko
100.000 izvodov! G. Žemva je prevedel in izdal knjigi "Globi v policiji", ki v sliki in besedi govori o tem, kako naj se otroci obnašajo v prometu in "Globi v letalski reševalni službi" v kateri otroci spoznajo helikoptersko reševanje na gorah in na cestah. Knjigi sta bili izredno lepo sprejeti v strokovni javnosti, medijih in posebno med otroki.
V veliki akciji je bilo nato ob pomoči MNZ RS (tiskovni predstavnik MNZ, mag. Božo Truden) 1300 slovenskim osnovnim in podružničnim šolam in bolnišnicam poklonjenih po en komplet obeh knjig in sicer tako, da so patrole prometne policije knjige pripeljale v šolo, policisti pa so ob tem otrokom predavali še o prometni varnosti.
Junija 1985 je predsedstvo nemške službe HNMP "DRF" sprejelo naslednji sklep: "V želji, da podpremo prizadevanja dr. Iztoka Tomazina in g. Vasja Žemva za realizacijo projekta "Reševalni helikopter Slovenije" in, d abi Slovenija čim prej pričela z HNMP, smo se odločili, da projektu
brezplačno ponudimo v uporabo enega od naših kompletno medicinsko opremljenih helikopterjev BO-105CBS, za nedoločen čas. Slovenija je dolžna plačati le stroške zavarovanja in nastanitev posadke DRF za tri mesece, da uvedejo v delo vaše posadke"! Dogovorjeno je bilo tudi, da nam bo helikopter po letu dni uporabe predan brezplačno v trajno last! To bi uredili v okviru programov EU.
Dobili smo torej ponudbo o kakršni se lahko le sanja! Vsaka druga država bi jo sprejela z odprtimi rokami. Ko pa je g. Žemva ponudbo predstavil odgovornim vladnim institucijam, je bilo rečeno, da "bodo zadevo pručili", nato pa spet ni bilo nič. Še naprej smo brez reševalnega helikopterja in službe HNMP.
Junija 1996 je bil v Kranju na prostoru Gorenjskega sejma, sejem civilne zaščite in reševanja ZAŠČITA'96 . V
okviru projekta "RHS - Reševalni helikopter Slovenije" je bil na sejmu predstavljen reševalni helikopter BK-117 nemške letalske reševalne službe HNMP, DRF. Prisotna je bila tudi
"Ponesrečencu" je bila nudena nujna zdravniška pomoč. prenešen
je bil v reševalni helikopter, ki se je nato dvignil s prostora
Gorenjskega sejma v Kranju.
posadka helikopterja z zdravnikom. Za medije je bil opravljen tudi prikazni reševalni polet v bolnišnico Jesenice. Polet je spremljalo veliko število medijskih hiš in TV. Helikopter MBB BK-117 je poletel iz prostora Gorenjskega sejma in po nekaj minutah
Zahvaljujoč razumevanju in podpori direktorja nekdanjega
Gorenjskega sejma v Kranju, mag. Franca Ekarja (tedaj
dolgoletnega predsednika PD Kranj, kasneje predsednika
PZS, alpinista in gorskega reševalca) sta dr. Iztok Tomaz
in
in g. Vasja Žemva projekt RHS predstavila tudi na sejmih "Zaščita in reševanje" v Kranju
poleta pristal na strehi jeseniške bolnišnice in predal "ponesrečenca" osebju bolnišnice v nadaljnjo oskrbo. Moderni reševalni helikopter so si ogledali tudi zdravstveni delavci bolnišnice Jesenice. Mediji so obširno poročali o tem poletu in helikopterju. Spet je bilo veliko pohval državnih institucij in obiskov predstavnikov le teh in državnih funkcionarjev, spremenilo pa se kot leta poprej, ni nič!
Poleti 1996 je znani slovenski podjetnik in inovator g. Franci Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah na Gorenjskem, 
kot prvi zasebnik v Sloveniji kupil helikopter znamke Eurocopter, MBB BO- 105 CBS. Torej helikopter, ki je tedaj v Avstriji, Švici in ZRN uspešno opravljal polete v službah HNMP. Podjetnik g. Stroj je pripravil uspešno predstavitev, ki so se je udeležili tuji diplomati, predstavniki družbe Eurocopter in drugi.
Podjetnik g. Stroj je zaposlil profesionalnega pilota, imel je letalsko šolo za pridobivanje licence privatnega pilota helikopterja in pripravljen je bil kupiti še en helikopter, če bi mu država dovolila opravljati polete za službo HNMP oziroma mu podelila koncesijo. Ne bom našteval, koliko "polen mu je bilo nametanih pod noge", namesto, da bi razmislili tudi o tej možnosti!
Slovenija pa je bila še vedno brez službe HNMP!
Tuje reševalne službe naših prošenj za sodelovanje oziroma pomoč pri vzpostavljanju HNMP, počasi niso več jemale resno! Ni jim bilo jasno, zakaj naše državne institucije ne storijo nič in ne podprejo prizadevanj strokovnjakov in laikov v Sloveniji, da bi na državni ravni čim prej dobili službo HNMP!
Pokojni ljubljanski nadškof in metropolit g. dr. Alojzij Šuštar je ves čas intenzivno podpiral projekt RHS in razvoj prijekta HNMP v Sloveniji.
ob takratni blagoslovitvi helikopterja g. Francija Stroja je direktor prodajne službe, družbe Eurocopter, g. Manfred Dumann v znak spoštovanja in zahvale predal g. dr. Šuštarju pozlačen miniaturni model helikopterja MB BBO-105 CBS.
Strojev helikopter je blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je ves čas zelo podpiral tudi projekt RHS - Reševalni helikopter Slovenije in prizadevanja dr. Iztoka Tomazin in g. Vasje Žemva v tej smeri. Dr. Šuštar je dobro poznal švicarsko letalsko reševalno službo SRF (REGA), saj je bil v letih svojega bivanja v Švici tudi njen podporni član.
Tujci so se samo čudili, saj je bila (in je) pri njih situacija popolnoma obratna. Državne institucije podpirajo vse posameznike in nevladne organizacije, ki si prizadevajo za ustanovitev takih služb, kot je služba HNMP.
Leta 1998 je projekt za izvajanje HNMP (ki bi delovala kot zasebna fundacija) v Republiki Sloveniji pripravil mag. 
Viktor Žakelj, dipl. oec., nekdanji podpredsednik vlade v Republiki Sloveniji. Ustanovil je družbo R. Heli d. o. o. skupaj s tujimi partnerji,
Družba R-Heli d. o. o. magistra Viktorja Žakla je avgusta 1998 pri Triglavskem domu na Kredarici (v okviru Konference o varstvu gorskega okolja) predstavila projekt službe HNMP "R-Heli". Na sliki helikopter EC-135 službe HNMP Heli-Friulia, ki je bila partner slovenske družbe v tem projektu.
italijansko družbo "Heli Friulia", ki opravlja službo HNMP v Furlaniji- Julijski krajini. Pripravljen je bil kompleten projekt, ki je vseboval vse, kar sta v projektu "Reševalni helikopter Slovenije" predvidela dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva. Nova služba bi imela celo najmodernejši reševalni helikopter EC-135, ki je še danes eden najbolj uporabljanih helikopterjev v službah HNMP v svetu! Predvidene so bile tri baze, pilotirali bi piloti SV in LEP MNZ in tako naprej, vse po projektu RHS.
Avgusta 1998 je bila predstavitev projekta na Triglavskem domu na Kredarici in tedaj je bil slovenski javnosti prvič prestavljen tudi reševalni helikopter EC-135. Dne 17. 01. 2000 je družba R-Heli d. o. o. poslala pristojnim institucijam v državi kompletno ponudbo za začetek projekta.
Direktor podjetja R-Heli d. o. o. mag. Viktor Žakelj (nekdanji podpredsednik vlade RS v vladi g. Lojzeta Peterleta) je pristojnim državnim institucijam in odgovornim državnim organom dvakrat (?!), to je leta 1998 in leta 2000, poslal popolno ponudbo za poizkusno izvajanje primarne HNMP v Sloveniji. Na žalost so odgovorne institucije (kot vedno že vsa pretekla leta) zavrnile ponudbo, še več, celo odgovorile niso nanjo! Čeprav je bil takoj na razpolago najnovejši helikopter EC-135!
Projekt helikopterskega reševanja oziroma ponudbo za izvajanje službe HNMP v Republiki Sloveniji je februarja 1998 javnosti predstavil tudi specialist žilne kirurgije iz mariborske bolnišnice, tedaj 42 letni dr. Vojko Flis in sicer v imenu ekipe štirih kolegov. Projekt je temeljil na podobnih osnovah kot projekta RHS - Reševalni helikopter Slovenije in projekt R-Heli d. o. o., Ljubljana, mag. Viktorja Žaklja.
To je: financiranje iz prispevkov zdravstvenih zavarovalnic in prostovoljnega zavarovanja za helikoptersko reševanje, vendar z dvema bazama reševalnih helikopterjev (ena v Ljubljani, ena v Mariboru), nabava dveh helikopterjev BO-105. Tudi dr. Flis se je s to dejavnostjo (helikopterji in njihova uporaba pri reševanju) ukvarjal ljubiteljsko, napisal je tudi knjigo o helikopterjih, ki jo je izdala Helikopterska šola HEL-AIR, Miklavž pri Mariboru. Ta šola bi med drugim tudi sodelovala pri projektu. Dr. Flis je 8. februarja 1998 v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Prav tako imajo ustna zagotovila ministrstva za zdravstvo, da jim bo dodeljena koncesija za to vrsto reševanja? To je bilo prvič v vseh letih, da je ministrstvo za zdravstvo nekomu obljubilo koncesijo?) V intervjuju za Nedeljski dnevnik je dr. Flis napovedal, da bo ta zasebna služba HNMP že maja 1998 postala realno dejstvo, z dvema bazama (Maribor in Ljubljana) in dvema helikopterjema BO-105. Seveda potem tudi ta projekt (kot že vso ostali pred njim) ni bil realiziran. Verjetno iz istih razlogov kot vsi ostali projekti in pobude v zadnjih dvajsetih letih prizadevanj laične javnosti, organizacij in posameznikov s tega področja?
.Kopija časopisnega članka o projektu dr. Flisa
Predstavitev projekta službe HNMP, ki ga je v Bukovžlaku pri Celju 7. junija 2000 predstavil lastnik podjetja Hudournik d. o. o. g. Stanko Zakelšek.
G. Stanko Zakelšek, lastnik gradbenega podjetja Hudournik d. o. o. iz Celja, je dne 7. junija 2000 na heliodromu svojega podjetja v Bukovžlaku pri Celju predstavil svoj projekt izvajanja službe HNMP v Sloveniji. Podjetje je imelo v lasti dva helikopterja, Gazelo in helikopter AS-350 BA, ki ga je podjetnik g. Zakelšek že opremil z vso potrebno medicinsko opremo, tedaj vredno pol milijona nemških mark. Celotna investicija (helikpter in oprema) je bila vredna 3,3 milijona tedanjih nemških mark. Podjetnik g. Zakelšek je tudi sam imel izpit za profesionalnega pilota helikopterja.
Podjetje Hudournik d. o. o. se je do tega dne že dobro desetletje ukvarjalo z zračnimi prevozi. G. Stanko Zakelšek si je projekt HNMP v Sloveniji zamislil tako, da bi bila baza reševalnega helikopterja v Celju Od tam bi lahko (po njegovem mnenju) v pol ure letenja dosegli tako Koper kot tudi Lendavo (zemljepisno dve skrajni točki Slovenije). poleg medicinsko opremljenega helikopterja AS-350 BA je imel tudi stalno zaposleno posadko, pilota helikopterja in mehanika in vse potrebne prostore za vzdrževanje in servisiranje helikopterja. Kot zanimivost, podjetje Hudournik d. o. o. je imelo v tem času (nepreverjeno?) že naročen tudi tretji helikopter in sicer (tedaj in še danes najprimernejši in najbolj uporabljani helikopter v službah HNMP v svetu) EC-135. Torej helikopter, s katerim je podjetje FLY-COM d. o. o. šele šest let kasneje, decembra 2006, skupaj z AMZS dobilo koncesijo za opravljanje helikopterskih reševalnih prevozov in skupaj z ministrstvom za zdravje pričelo z izvajanjem tiste prve prave HNMP v Sloveniji.
Tako kot vse dosedanje pobude in projekti, predloženi s strani laikov in zasebnikov, tudi projekt oziroma pobuda podjetja Hudournik d. o.o. za organizacijo HNMP na področju Slovenije ni dobil potrebne podpore pri pristojnih organih oziroma koncesije za to dejavnost. So se pa pristojne državne institucije končno pričele pripravljati k realizaciji oziroma organizaciji poizkusnega projekta HNMP. Toda poizkusni projekt HNMP je začel delovati šele čez tri leta in sicer 2003.
G. Vasja Žemva je že od leta 1983 imel zelo dobre stike z avstrijsko službo HNMP ŐAMTC Cristophorus Flugrettung. Avstrijska vlada se je namreč leta 1982 odločila, da ukine vse baze reševalnih helikopterjev (vojske, policije in žandarmerije) v Avstriji in prenese organizacijo helikopterskega reševanja na avtomobilski klub ŐAMTC. Ta je nato počasi obnavljal floto reševalnih helikopterjev, se odločil za model EC-135 in danes imajo 28 helikopterjev tipa EC-135, šest jih stalno leti (od poletja 2006 naprej) v novoustanovljeni madžarski službi HNMP na Madžarskem. Madžari so napravili zelo pametno potezo. Helikopterje so vzeli pri ŐAMTC Christohorusflugrettung na leasing in avstrijski jih tudi vzdržujejo, poleg tega so Madžarom dali celoten "know-how" službe HNMP (brezplačno).
G. Žemva je z Avstrijci sodeloval že od leta 1977 naprej, ko je v Innsbrucku deloval prvi reševalni helikopter Christophorus I (Tipa LAMA), last letalske družbe Tyrolean Air. Zdravnika tega helikopterja pa sta bila znana reševalca prof. dr. Gerhard Flora in dr. Walther Phelps, pionirja helikopterskega reševanja v Avstriji.
Tako je v letu 1999 predsednik uprave letalske reševalne službe ŐAMTC-Christophorus Flugrettung, žal že pokojni, g. Kurt-Noe Nordberg (vrstnik pisca in njegova generacija v reševalni službi) v pogovoru z g. Žemvo izrazil pripravljenost, da ŐAMTC pomaga dr. Tomazinu in g. Žemvi realizirati projekt RHS. Zato sta dr. Tomazin in g. Žemva konec leta 1999 predlagala družbi AMZS d. d., da bi HNMP po vzoru Avstrije tudi pri nas organizirali pod okriljem AMZS! In sicer tako, da bi AMZS d. d. ustanovila humanitarno fundacijo "Reševalni helikopter AMZS d. d." Fundacija bi nato vzpostavila in operativno izvajala HNMP v Republiki Sloveniji. Koncept bi bil isti kot v projektu RHS-Reševalni helikopter Slovenije, to je:
Financiranje iz sredstev zdravstvenih zavarovalnic, podpornega članstva in donacij, tri baze reševalnih helikopterjev v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica ali Izola), helikopterje bi pilotirali piloti LEP ali SV, vse skupaj pa bi potekalo pod okriljem ministrstva za zdravje.
Tedanji predsednik uprave AMZS d. d. dipl. ing. Marko Vihar in vodja dispečerskega centra AMZS, dipl. org. Gorazd Kaučič, sta načrte takoj podprla. AMZS d. d. bi finančno podprla tudi nakup reševalnega helikopterja in predsednik uprave je že navezal stike z velikimi gospodarskimi subjekti, bankami in zavarovalnicami v Sloveniji, ki bi bile projekt pripravljene finančno podpreti z donacijami.
Izdelan je bil tudi ustanovni pravni akt fundacije, ki ga je izdelal notar g. Stane Krainer po osnutku g. Žemve, v AMZS d. d. pa so ga priredili
Helikopter AS-335 F2 avstrijske Chistophorus Flugrettung, katerga bi leta 2001 dobili brezplačno najprej v uporabo in nato v trajno last, če bi se državne institucije strinjale z registracijo in realizacijo projekta ustanovitve fundacije "Reševalni helikopter AMZS d. d."?
svoji specifičnosti. V začetku leta 2000 so na povabilo predsednika Christophorus Flugrettung, g. Nordberga in poslovodje g. Eggerja odšli na obisk in razgovore v Wiener Neustadt (kjer je baza reševalnega helikopterja Christophorus 3, tam pa je stacioniran tudi novi EC-135 posebno opremljen samo za intenzivne sekundarne prevoze, g. Kaučič in g. Andrej Jamnik (AMZS d. d.), g. Vasja Žemva. Avstrijskim kolegom je bil predstavljen projekt in obljubili so vso možno pomoč. Ker še nismo imeli opremljenega reševalnega helikopterja je g. Nordberg obljubil pomoč tudi pri reševanju tega problema. Povedal je, da nameravajo leta 2001 zamenjati helikopter Christophorus 3, tipa Ecureil AS-355 F2 z registracijo OE-FXH z dvema turbinama, za novejši EC-135.
Povedal je, da bi dvomotorni AS-355 F2 po generalnem popravilu lahko letel vsaj še deset let in ker ima dve turbini, izpolnjuje tudi nove predpise in zahteve JAR OPS-3, z njim pa se lahko rešuje tako na gorah kot na cestah. Naša stran je povedala, da na žalost nimamo denarja za nakup, kaj šele za generalno popravilo! Nato pa je s strani ŐAMTC prišel predlog o kakršnem smo spet lahko samo "sanjali"! ŐAMTC bo za nas generalno obnovila helikopter. Obnova bo sicer draga, toda želijo nam pomagati. Zato nam bodo obnovljeni helikopter prodali na petnajstletni kredit brez obresti. Ta kredit bodo čez leto ali dve s pomočjo programa EU spremenili v sponzorstvo in nam helikopter poklonili!
Ker je bila ponudba enkratna, saj je bil glavni problem v Sloveniji ta, da nismo imeli primerno opremljenega reševalnega helikopterja, se je z veliko vnemo začelo delati na realizaciji projekta. AMZS d. d. je zbrala veliko gospodarskih družb, bank in zavarovalnic, ki bi z enkratnim vložkom postale ustanovne članice fundacije in tako omogočile nakup helikopterja in ustanovitev HNMP. S strani dr. Tomazina in g. Žemve so bili pripravljeni ustrezni projekti. Tudi za nov sistem zvez in obveščanja, ki bi zagotovil, čim krajši odzivni čas helikopterja je Marko Jeretina, tedaj zaposlen v Centru za obveščanje v Kranju, pripravil ustrezen načrt. Ustanovni akt Fundacije AMZS d. d. je bil nato poslan na MNZ v registracijo.
Kopija meseca februarja 2001 s strani AMZS poslanega vabila različnim gospodarskim družbam in ustanovam za pristop k "ustanovi-fundaciji" Reševalni helikopter AMZS d. d.
Kopija prve strani ustanovnega notarskega akta ustanove-fundacije "Reševalni helikopter AMZS d. d."
MNZ je nato obvestil AMZS d. d., da formalno pravno ni ovir za ustanovitev fundacije, vloga pa je bila posredovana še na ministrstvo za zdravstvo, ki naj bi dalo svoj pristanek, ker je bilo za to vsebinsko pristojno.
Avstrijci so med tem za skoraj pol milijon tedanjih DEM obnovili helikopter in nas čakali. Helikopter je bil po generalni praktično nov. Nato pa je z ministrstva za zdravstvo prišlo obvestilo, da ustanovitev fundacije ni potrebna, ker intenzivno tečejo priprave na začetek poizkusnega projekta HNMP, ki se bo izvajal v sodelovanju z MORS-om in MNZ oziroma SV.
To je bila po eni strani dobra novica (da se bo v Sloveniji končno začel poizkusni projekt HNMP), po drugi pa slaba (saj smo končno imeli možnost) da dobimo kompletno opremljen helikopter, namenjen samo službi HNMP. V Avstriji so nas precej dolgo čakali, nato so nad nami obupali - kot že mnoge države do sedaj. Nam namenjeni helikopter je nato nekaj časa letel v ZDA (bil je dan v najem) danes pa kot prvi reševalni helikopter službe Christophorus Flugrettung (leteti je začel, kot Christoph I v Innsbrucku leta 1983) uživa "zasluženi pokoj" v Tehničnem muzeju na Dunaju, kot spomenik ustanovitvi danes ene najmodernejših letalskih reševalnih služb v Evropi" - ŐAMTC Christophorus Flugrettung.
Dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva sta nato opustila aktivnosti v zvezi s projektom RHS in se posvetila drugim aktivnostim na področju helikopterskega reševanja; dr. Tomazin reševanju v gorah, g. Žemva pa delu v EURAMI in spremljanju razvoja helikopterskega reševanja v mednarodnem prostoru.
ZAMUJENA PRILOŽNOST SLOVENIJE, DA BI ŽE OD LETA 1984 NAPREJ LAHKO ZAČELI Z IZGRADNJO SLUŽBE HNMP - (Helikopterske nujne medicinske pomoči)!
Leta 1977 se je podkomisiji za letalsko reševanje pri GRS pridružil g. Vasja Žemva iz Kranja, tedanji član PD Kranj in nekdanji mladinski gorski vodnik. Ni bil član GRS, se je pa kot laik ukvarjal s področjem helikopterskega reševanja kot celote. Tako tistega na gorah kot tudi primarnega (pri prometnih nesrečah in podobnih situacijah) in si prizadeval, da bi projekt primarnega helikopterskega reševanja (HNMP) zaživel tudi v Sloveniji.
V letalski podkomisiji GRS je namreč že takrat prevladovalo mnenje (na žalost ne tudi v pristojnih državnih organih!), da je (že takrat v letu 1979!) treba glede na to, da se je odlično razvil sistem helikopterskega reševanja na gorah pri nas, po vzoru drugih evropskih alpskih držav razmišljati tudi o ustanovitvi HNMP oziroma klasične primarne helikopterske reševalne službe. Te tedaj še ni imela niti Avstrija (danes ima eno največjih in najmodernejših), v Švici in ZRN pa je bila v razvoju oziroma v izgradnji! Torej smo leta 1979 imeli enako "startno osnovo" kot ostale evropske države, pridobljeno z entuziazmom in prostovoljstvom vseh sodelujočih pri reševanju s pomočjo helikopterja na gorah. Vsi tedanji načelniki letalske podkomisije GRS, dipl. ing. Ivo Samec in g. Milan Domadenik iz RSNZ oziroma MNZ in pozneje načelniki LEM oziroma LPE, polkovnik g. Roman Zupan, g. Mirko Završek in g. Jože Mencin, so bili izredno naklonjeni tem prizadevanjem in jih podpirali.
Zato je g. Žemva že leta 1979 vzpostavil povezave oziroma stike s švicarsko SRFW (današnjo REGA) in 1981 z nemško DRF, ki sta zagotovili vso možno pomoč pri ustanavljanju take službe v Sloveniji.Leta 1980 je g. Žemva pri švicarski SRFW (REGA) opravil izpit iz helikopterskega reševanja in prejel službeni znak te reševalne
Avtor projekta RHS, Vasja Žemva na tečaju
za letalce-reševalce švicarske SRFW v
Sempachu, Švica - maja 1980 leta.
službe. Njegovi predavatelji in instruktorji so bili med drugim tedanji direktor in ustanovitelj SRFW g. Fritz Bühler, dr. h. c. in njegov sin, kasnejši dolgoletni direktor SRFW(REGA), pilot helikopterja in zdravnik dr. Cristian Bühler, dolgoletni glavni zdravnik in član uprave SRFW (REGA) dr. Carlo Höfliger, dr. med. in predzadnji predsednik uprave (do leta 2006) službe REGA, Hans P. Kurz, vsi tudi gorski reševalci in gorski vodniki.
| STANJE HELIKOPTERSKEGA REŠEVANJA IN SLUŽBE HNMP V SLOVENIJI LETA 1979 |
Nemška DRF in švicarska SRFW (današnja REGA) sta bili pripravljeni brezplačno izdelati popoln načrt (organizacijski in za infrastrukturo) za novo reševalno službo HNMP v Sloveniji in nuditi brezplačno šolanje kadrov (pilotov in zdravnikov) v ZRN oziroma Švici. Letalske reševalne službe v Evropi so tedaj namreč vodili ljudje iz naše generacije (naši vrstniki), ki so te službe ustvarili iz praktično nič. Večina njih pa je s helikopterji prav tako začela reševati najprej na gorah. Tako so že imeli organizacijske izkušnje na področju HNMP in so se s podobnimi težavami in problemi pri organizaciji služb HNMP kot mi, že soočali tudi v njihovih državah.
Že konec leta 1979 so člani letalske podkomisije pri GRS razmišljali o organiziranju služb HNMP v Sloveniji, po vzoru in s pomočjo švicarske SRFW (REGA) in nemške DRF. Leta 1980 v projektu RHS - Reševalni helikopter Slovenije, predvidene lokacije reševalnih helikopterjev v Sloveniji.
| ZAČETKI PROJEKTA RHS (Reševalni helikopter Slovenije) |
Načrtovani projekt je leta 1979 na predlog g. Vasje Žemva, ki je izdelal osnutek projekta, dobil ime Reševalni helikopter Slovenije s kratico RHS. Od začetka naprej je projekt užival izredno podporo medijev, predvsem dveh novinarjev. In sicer g. Tomaža Bukovca iz časopisa Dnevnik oziroma Nedeljski dnevnik in g. Mirka Kunšiča iz časopisa DELO oziroma Slovenske novice.
Piloti LEM, kasneje LEP in kasneje SV in njene 15. helikopterske brigade so projekt ves čas podpirali in bili pripravljeni v njem sodelovati.
Ob tem je treba še povedati, da so bili še nekateri laiki pripravljeni svoje ideje in delo vložiti v razvoj helikopterskega reševanja in službe HNMP v Republiki Sloveniji, še v časih tedanje SFRJ. Tu je vsekakor treba omeniti pilota v LEM RSNZ, pokojnega g. Draga Hanžlja (ki je skupaj z g. Andrejem Andolškom dolga leta kot pilot helikopterja pomagal uveljavljati in razvijati helikoptersko reševanje na gorah v Republiki Sloveniji) in znanega gostilničarja iz Medvod g. Romana Prosena. Bila sta navdušena nad projektom RHS in gostilničar g. Prosen je imel idejo, da bi nam pri nakupu helikopterja pomagali slovenski izseljenci. Ideja ni bila slaba, bili smo celo na obisku pri zamejskih Slovencih v Italiji in jim razložili projekt. Bili so navdušeni, pripravljeni začeti zbirati denar. Na žalost ideja ni našla razumevanja v pristojnih republiških institucijah.
| DELO NA PROJEKTU REŠEVALNI HELIKOPTER SLOVENIJE PO LETU 1984 |
Žemvi kot sodelavec in svetovalec pri projektu RHS pridružil zdravnik letalec-reševalec, pri. dr. Iztok Tomazin, dr. med., član GRS Tržič, kasneje dolgo časa načelnik zdravniške podkomisije GRS in ves čas eden najbolj aktivnih zdravnikov letalcev-reševalcev pri reševanju ponesrečencev s pomočjo helikopterja na slovenskih gorah.Eden najbolj znanih slovenskih gorskih reševalcev, zdravnik, letalec - reševalec,
prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., ki se je leta 1990 pridružil Vasji Žemvi kot
sodelavec in svetovalec pri projektu RHS - Reševalni helikopter Slovenije.
Sodelovanje dr. Tomazina v projektu RHS je projektu dalo veliko kredibilnost v
mednarodnih službah in organizacijah letalskega oziroma helikopterskega reševanja.
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let se je v evropskem prostoru kazala vedno večja nujnost po ustanovitvi nevladne mednarodne organizacije za letalsko oziroma helikoptersko reševanje. Tako je na pobudo nemške RF in švicarske REGA (SRFW) prišlo septembra 1992 v sejni sobi mednarodnega letališča v Frankfurtu do sestanka, na katerem je bila ustanovljena prva mednarodna organizacija za helikoptersko reševanje, imenovana EURAMI (European Aero-Medical Institute) - Evropski letalsko-medicinski inštitut.
Na ustanovnem sestanku se je zbralo 22 strokovnjakov za letalsko reševanje in vodilnih osebnosti evropskih letalsko-reševalnih služb iz 10. evropskih držav. Kot priznanje za njegovo dosedanje delo na tem področju, sta DRF in REGA (SRFW) na ustanovni sestanek povabili tudi g. Vasjo Žemva
iz Slovenije. EURAMI je tri leta kasneje imela člane že iz 37 držav Evrope, Azije, Afrike in ZDA. Leta 1995 je bil na kongresu v Londonu sprejet sklep o ustanovitvi nacionalnih birojev EURAMI in g. Žemva je bil imenovan za vodjo nacionalnega biroja EURAMI v Sloveniji, kar je bila častna in neplačana funkcija. Poudarek dela EURAMI je bil na razvoju medicinskega dela letalskega oziroma helikopterskega reševanja.Nekaj let kasneje, 12. februarja 1999 je bila ustanovljena tudi druga mednarodna nevladna organizacija EHAC. Naloge in cilji obeh organizacij so opisani v knjigi LETALSKO REŠEVANJE (g. V. Žemva - 2010). V okviru projekta "RHS - Reševalni helikopter Slovenije" sta dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva v sodelovanju s proizvajalcem helikopterjev (družbo EUROCOPTER), nemško službo HNMP - DRF (Deutsche Rettungsflugwacht), podjetjem PROMED AG (dr. Božo
Listina ustanovnega člana prve mednarodne
organizacije za letalsko reševanje EURAMI,
ustanovljene septembra 1992 v Frankfurtu
Dimnik) in ob finančni pomoči zavarovalnice ADRIATIC d. d. (predsednik uprave dipl. ing. Matija Blažič), dne 21. decembra 1993 na letališču Ljubljana-Brnik (sedaj letališče
Jožeta Pučnika) organizirala za strokovno javnost in medije, predstavitev reševalnega helikopterja MBB BO-105CBS in letala za prevoz pacientov in ponesrečencev Lear-Jet, oboje last nemške DRF. Na predstavitvi sta pomen letala in helikopterja za reševanje predstavila, predsednik uprave in ustanovitelj službe HNMP - DRF g. Siegfrid Steiger, ki je z reševalnim letalom Lear-Jet posebej za to priložnost spiletel iz Stuttgarta in vodja prodajne službe družbe EUROCOPTER Deutschland GmBH, g. Manfred Dumann. Predstavitve so se udeležili tudi zdravniki in piloti DRF.Predstavljen je bil tedaj (leta 1993) najmodernejši reševalni helikopter
za primarno reševanje (pri prometnih in drugih nesrečah, akutnih
poslabšanjih bolezni ipd.) MBB BO-105 CBS, nemške službe HNMP-DRF
iz Stuttgarta v ZRN
Predstavitev je bila zelo odmevna in tedaj je bil predstavljen tudi sklep družbe EUROCOPTER Deuschland GmBH, da Sloveniji pod zelo ugodnimi pogoji in za znižano ceno ponudi v nakup kompletno opremljen nov reševalni helikopter MBB BO-105 CBS z vso medicinsko opremo (medicinska oprema - nova - bi bila darilo službe DRF projektu RHS).
Našim zdravnikom in reševalcem je posadka nemškega
helikopterja pokazala, kako poteka priprava na transport,
namestitev in nudenje prve pomoči ponesrečencu v tem
helikopterju
Predstavniki pristojnih državnih institucija so se predstavitve množično udeležili. Bilo je izrečeno veliko lepih besed, pohval in obljub. Kaj več pa na žalost spet ni bilo storjenega, tako kot leta prej nič in kasneje nič! Vsi so sicer poudarjali, kako Slovenija tako službo nujno potrebuje, vendar nihče od odgovornih ni storil niti koraka naprej k začetku realizacije tega projekta.Dr. Tomazina in g. Žemvo je pri realizaciji projekta RHS - Reševalni helikopter Slovenije, ves čas podpiral ustanovitelj in predsednik službe HNMP v ZRN-DRF g. Siegfir Steiger, ki je na predstavitev na Brnik priletel z enim od reševalnih letal službe DRF. Gostom je pojasnil pomen primarnega helikopterskega reševanja in možnosti reševanja težav.
Projekt je ves čas tudi finančno podpirala zavarovalna družba ADRIATIC d. d., ki je bila pripravljena prispevati del sredstev za nakup reševalnega helikopterja (nov MBB BO-105 CBS s kompletno medicinsko opremo, je leta 1993 stal 3,6 milijona DEM) in organizirati sistem podpornega članstva (zavarovanja za plačilo morebitnega prevoza z reševalnim helikopterjem).
V okviru predstavitve je helikopter RDF za predstavnike medijev izvedel prikazni primarni reševalni polet (alarm, dvig v času 3 minut, pristanek na mestu nesreče) iziz letališča Brnik pa do ZD Tržič. Na sliki je pristajanje reševalnega helikopterja DRF pri ZD Tržič.
V anketi z bralci Dnevnika, ki je tedaj poleg Dela medijsko zelo podpiral projekt, smo ugotovili, da bi med prebivalci Slovenije lahko zbrali približno 50.000 podpornih članov, kar bi od letnem prispevku 40.- tedanjih DEM, zadoščalo za celoletne stroške enega reševalnega helikopterja.
.
.
Da bi helikoptersko reševanje približali tudi mladini
in otrokom je g. Vasja Žemva
leta 1995 ob finančni pomoči zavarovalne družbe ADRIATIC d. d., preko založbe Tamia d. o. o. realiziral projekt dveh knjig o "Globiju". Gre za prevod dveh švicarskih mladinskih knjig o otroškem junaku Globiju. V Švici te otroške knjige izhajajo že preko 70 let! Izšlo je že več kot 50 posameznihLeta 1995 sta bili v okviru projekta RHS ob finančni pomoči
zavarovalniške družbe Adriatic d. d. izdani knjigi Globi v prometu
in Globi v letalski reševalni službi
zgodb (knjig), nekateri naslovi v nakladi preko
100.000 izvodov! G. Žemva je prevedel in izdal knjigi "Globi v policiji", ki v sliki in besedi govori o tem, kako naj se otroci obnašajo v prometu in "Globi v letalski reševalni službi" v kateri otroci spoznajo helikoptersko reševanje na gorah in na cestah. Knjigi sta bili izredno lepo sprejeti v strokovni javnosti, medijih in posebno med otroki.
V veliki akciji je bilo nato ob pomoči MNZ RS (tiskovni predstavnik MNZ, mag. Božo Truden) 1300 slovenskim osnovnim in podružničnim šolam in bolnišnicam poklonjenih po en komplet obeh knjig in sicer tako, da so patrole prometne policije knjige pripeljale v šolo, policisti pa so ob tem otrokom predavali še o prometni varnosti.
| PRIZADEVANJA dr. IZTOKA TOMAZINA IN g. VASJE ŽEMVA, DA BI SLOVENIJA S PROJEKTOM "RHS" DOBILA MODERNO SLUŽBO HNMP, PA SO TEKLA NAPREJ |
Dobili smo torej ponudbo o kakršni se lahko le sanja! Vsaka druga država bi jo sprejela z odprtimi rokami. Ko pa je g. Žemva ponudbo predstavil odgovornim vladnim institucijam, je bilo rečeno, da "bodo zadevo pručili", nato pa spet ni bilo nič. Še naprej smo brez reševalnega helikopterja in službe HNMP.
Junija 1996 je bil v Kranju na prostoru Gorenjskega sejma, sejem civilne zaščite in reševanja ZAŠČITA'96 . V
okviru projekta "RHS - Reševalni helikopter Slovenije" je bil na sejmu predstavljen reševalni helikopter BK-117 nemške letalske reševalne službe HNMP, DRF. Prisotna je bila tudi "Ponesrečencu" je bila nudena nujna zdravniška pomoč. prenešen
je bil v reševalni helikopter, ki se je nato dvignil s prostora
Gorenjskega sejma v Kranju.
posadka helikopterja z zdravnikom. Za medije je bil opravljen tudi prikazni reševalni polet v bolnišnico Jesenice. Polet je spremljalo veliko število medijskih hiš in TV. Helikopter MBB BK-117 je poletel iz prostora Gorenjskega sejma in po nekaj minutah
Zahvaljujoč razumevanju in podpori direktorja nekdanjega
Gorenjskega sejma v Kranju, mag. Franca Ekarja (tedaj
dolgoletnega predsednika PD Kranj, kasneje predsednika
PZS, alpinista in gorskega reševalca) sta dr. Iztok Tomaz
inin g. Vasja Žemva projekt RHS predstavila tudi na sejmih "Zaščita in reševanje" v Kranju
poleta pristal na strehi jeseniške bolnišnice in predal "ponesrečenca" osebju bolnišnice v nadaljnjo oskrbo. Moderni reševalni helikopter so si ogledali tudi zdravstveni delavci bolnišnice Jesenice. Mediji so obširno poročali o tem poletu in helikopterju. Spet je bilo veliko pohval državnih institucij in obiskov predstavnikov le teh in državnih funkcionarjev, spremenilo pa se kot leta poprej, ni nič!
 |
| NEKATERE DRUGE ZASEBNE PONUDBE ZA USTANOVITEV SLUŽBE HNMP PRED LETOM 2000 |
kot prvi zasebnik v Sloveniji kupil helikopter znamke Eurocopter, MBB BO- 105 CBS. Torej helikopter, ki je tedaj v Avstriji, Švici in ZRN uspešno opravljal polete v službah HNMP. Podjetnik g. Stroj je pripravil uspešno predstavitev, ki so se je udeležili tuji diplomati, predstavniki družbe Eurocopter in drugi.Podjetnik g. Stroj je zaposlil profesionalnega pilota, imel je letalsko šolo za pridobivanje licence privatnega pilota helikopterja in pripravljen je bil kupiti še en helikopter, če bi mu država dovolila opravljati polete za službo HNMP oziroma mu podelila koncesijo. Ne bom našteval, koliko "polen mu je bilo nametanih pod noge", namesto, da bi razmislili tudi o tej možnosti!
Slovenija pa je bila še vedno brez službe HNMP!
Tuje reševalne službe naših prošenj za sodelovanje oziroma pomoč pri vzpostavljanju HNMP, počasi niso več jemale resno! Ni jim bilo jasno, zakaj naše državne institucije ne storijo nič in ne podprejo prizadevanj strokovnjakov in laikov v Sloveniji, da bi na državni ravni čim prej dobili službo HNMP!
Pokojni ljubljanski nadškof in metropolit g. dr. Alojzij Šuštar je ves čas intenzivno podpiral projekt RHS in razvoj prijekta HNMP v Sloveniji.
ob takratni blagoslovitvi helikopterja g. Francija Stroja je direktor prodajne službe, družbe Eurocopter, g. Manfred Dumann v znak spoštovanja in zahvale predal g. dr. Šuštarju pozlačen miniaturni model helikopterja MB BBO-105 CBS.
Strojev helikopter je blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je ves čas zelo podpiral tudi projekt RHS - Reševalni helikopter Slovenije in prizadevanja dr. Iztoka Tomazin in g. Vasje Žemva v tej smeri. Dr. Šuštar je dobro poznal švicarsko letalsko reševalno službo SRF (REGA), saj je bil v letih svojega bivanja v Švici tudi njen podporni član.
Tujci so se samo čudili, saj je bila (in je) pri njih situacija popolnoma obratna. Državne institucije podpirajo vse posameznike in nevladne organizacije, ki si prizadevajo za ustanovitev takih služb, kot je služba HNMP.
| PROJEKT "R-HELI" - LETA 1998 |
Viktor Žakelj, dipl. oec., nekdanji podpredsednik vlade v Republiki Sloveniji. Ustanovil je družbo R. Heli d. o. o. skupaj s tujimi partnerji, Družba R-Heli d. o. o. magistra Viktorja Žakla je avgusta 1998 pri Triglavskem domu na Kredarici (v okviru Konference o varstvu gorskega okolja) predstavila projekt službe HNMP "R-Heli". Na sliki helikopter EC-135 službe HNMP Heli-Friulia, ki je bila partner slovenske družbe v tem projektu.
italijansko družbo "Heli Friulia", ki opravlja službo HNMP v Furlaniji- Julijski krajini. Pripravljen je bil kompleten projekt, ki je vseboval vse, kar sta v projektu "Reševalni helikopter Slovenije" predvidela dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva. Nova služba bi imela celo najmodernejši reševalni helikopter EC-135, ki je še danes eden najbolj uporabljanih helikopterjev v službah HNMP v svetu! Predvidene so bile tri baze, pilotirali bi piloti SV in LEP MNZ in tako naprej, vse po projektu RHS.
Avgusta 1998 je bila predstavitev projekta na Triglavskem domu na Kredarici in tedaj je bil slovenski javnosti prvič prestavljen tudi reševalni helikopter EC-135. Dne 17. 01. 2000 je družba R-Heli d. o. o. poslala pristojnim institucijam v državi kompletno ponudbo za začetek projekta.
Direktor podjetja R-HELI d. o. o. mag. Viktor Žakelj (nekdanji podpredsednik vlade RS), je pristojnim državnim institucijam in odgovornim državnim organom dvakrat (?!), to je leta 1998 in leta 2000, poslal popolno ponudbo za poskusno izvajanje primarne HNMP v Sloveniji. Na žalost so odgovorne institucije (kot vedno že vsa pretekla leta) zavrnile ponudbo, še več, celo odgovorile niso nanjo! Čeprav je bil takoj na razpolago najnovejši reševalni helikopter EC-135. |
Ponudba "trimesečnega poskusnega primarnega in sekundarnega helikopterskega reševanja" (brez reševanja v gorah). na žalost sta tudi obe ponudbi družbe R-Heli d. o. o. za organizacijo službe HNMP v Republiki Sloveniji ostali brez odgovora? Pristojni v vladi na žalost tedaj še vedno niso spoznali nujnosti takojšnje organizacije službe HNMP v republiki Sloveniji in s tem povezanega nujnega nakupa modernega reševalnega helikopterja za potrebe te službe. |
Direktor podjetja R-Heli d. o. o. mag. Viktor Žakelj (nekdanji podpredsednik vlade RS v vladi g. Lojzeta Peterleta) je pristojnim državnim institucijam in odgovornim državnim organom dvakrat (?!), to je leta 1998 in leta 2000, poslal popolno ponudbo za poizkusno izvajanje primarne HNMP v Sloveniji. Na žalost so odgovorne institucije (kot vedno že vsa pretekla leta) zavrnile ponudbo, še več, celo odgovorile niso nanjo! Čeprav je bil takoj na razpolago najnovejši helikopter EC-135!
| PROJEKT DR. VOJKA FLISA, SPECIALISTA ŽILNE KIRURGIJE IZ UKC MARIBOR |
Projekt helikopterskega reševanja oziroma ponudbo za izvajanje službe HNMP v Republiki Sloveniji je februarja 1998 javnosti predstavil tudi specialist žilne kirurgije iz mariborske bolnišnice, tedaj 42 letni dr. Vojko Flis in sicer v imenu ekipe štirih kolegov. Projekt je temeljil na podobnih osnovah kot projekta RHS - Reševalni helikopter Slovenije in projekt R-Heli d. o. o., Ljubljana, mag. Viktorja Žaklja. To je: financiranje iz prispevkov zdravstvenih zavarovalnic in prostovoljnega zavarovanja za helikoptersko reševanje, vendar z dvema bazama reševalnih helikopterjev (ena v Ljubljani, ena v Mariboru), nabava dveh helikopterjev BO-105. Tudi dr. Flis se je s to dejavnostjo (helikopterji in njihova uporaba pri reševanju) ukvarjal ljubiteljsko, napisal je tudi knjigo o helikopterjih, ki jo je izdala Helikopterska šola HEL-AIR, Miklavž pri Mariboru. Ta šola bi med drugim tudi sodelovala pri projektu. Dr. Flis je 8. februarja 1998 v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Prav tako imajo ustna zagotovila ministrstva za zdravstvo, da jim bo dodeljena koncesija za to vrsto reševanja? To je bilo prvič v vseh letih, da je ministrstvo za zdravstvo nekomu obljubilo koncesijo?) V intervjuju za Nedeljski dnevnik je dr. Flis napovedal, da bo ta zasebna služba HNMP že maja 1998 postala realno dejstvo, z dvema bazama (Maribor in Ljubljana) in dvema helikopterjema BO-105. Seveda potem tudi ta projekt (kot že vso ostali pred njim) ni bil realiziran. Verjetno iz istih razlogov kot vsi ostali projekti in pobude v zadnjih dvajsetih letih prizadevanj laične javnosti, organizacij in posameznikov s tega področja?
.Kopija časopisnega članka o projektu dr. Flisa
| PROJEKT g. STANKA ZAKELŠKA, LASTNIKA GRADBENEGA PODJETJA HUDOURNIK d. o. o. IZ CELJA - V LETU 2000 |
Predstavitev projekta službe HNMP, ki ga je v Bukovžlaku pri Celju 7. junija 2000 predstavil lastnik podjetja Hudournik d. o. o. g. Stanko Zakelšek.
G. Stanko Zakelšek, lastnik gradbenega podjetja Hudournik d. o. o. iz Celja, je dne 7. junija 2000 na heliodromu svojega podjetja v Bukovžlaku pri Celju predstavil svoj projekt izvajanja službe HNMP v Sloveniji. Podjetje je imelo v lasti dva helikopterja, Gazelo in helikopter AS-350 BA, ki ga je podjetnik g. Zakelšek že opremil z vso potrebno medicinsko opremo, tedaj vredno pol milijona nemških mark. Celotna investicija (helikpter in oprema) je bila vredna 3,3 milijona tedanjih nemških mark. Podjetnik g. Zakelšek je tudi sam imel izpit za profesionalnega pilota helikopterja.
Podjetje Hudournik d. o. o. se je do tega dne že dobro desetletje ukvarjalo z zračnimi prevozi. G. Stanko Zakelšek si je projekt HNMP v Sloveniji zamislil tako, da bi bila baza reševalnega helikopterja v Celju Od tam bi lahko (po njegovem mnenju) v pol ure letenja dosegli tako Koper kot tudi Lendavo (zemljepisno dve skrajni točki Slovenije). poleg medicinsko opremljenega helikopterja AS-350 BA je imel tudi stalno zaposleno posadko, pilota helikopterja in mehanika in vse potrebne prostore za vzdrževanje in servisiranje helikopterja. Kot zanimivost, podjetje Hudournik d. o. o. je imelo v tem času (nepreverjeno?) že naročen tudi tretji helikopter in sicer (tedaj in še danes najprimernejši in najbolj uporabljani helikopter v službah HNMP v svetu) EC-135. Torej helikopter, s katerim je podjetje FLY-COM d. o. o. šele šest let kasneje, decembra 2006, skupaj z AMZS dobilo koncesijo za opravljanje helikopterskih reševalnih prevozov in skupaj z ministrstvom za zdravje pričelo z izvajanjem tiste prve prave HNMP v Sloveniji.
Tako kot vse dosedanje pobude in projekti, predloženi s strani laikov in zasebnikov, tudi projekt oziroma pobuda podjetja Hudournik d. o.o. za organizacijo HNMP na področju Slovenije ni dobil potrebne podpore pri pristojnih organih oziroma koncesije za to dejavnost. So se pa pristojne državne institucije končno pričele pripravljati k realizaciji oziroma organizaciji poizkusnega projekta HNMP. Toda poizkusni projekt HNMP je začel delovati šele čez tri leta in sicer 2003.
| LETA 2001 JE BILA S STRANI PRISTOJNIH DRŽAVNIH INSTITUCIJ ZAVRNJENA ŠE ENA PONUDBA V OKVIRU PROJEKTA RHS. TA BI SLOVENIJI SPET LAHKO ZAGOTOVILA KOMPLETNO OPREMLJEN REŠEVALNI HELIKOPTER IN ORGANIZIRANO SLUŽBO HNMP! |
G. Žemva je z Avstrijci sodeloval že od leta 1977 naprej, ko je v Innsbrucku deloval prvi reševalni helikopter Christophorus I (Tipa LAMA), last letalske družbe Tyrolean Air. Zdravnika tega helikopterja pa sta bila znana reševalca prof. dr. Gerhard Flora in dr. Walther Phelps, pionirja helikopterskega reševanja v Avstriji.
Tako je v letu 1999 predsednik uprave letalske reševalne službe ŐAMTC-Christophorus Flugrettung, žal že pokojni, g. Kurt-Noe Nordberg (vrstnik pisca in njegova generacija v reševalni službi) v pogovoru z g. Žemvo izrazil pripravljenost, da ŐAMTC pomaga dr. Tomazinu in g. Žemvi realizirati projekt RHS. Zato sta dr. Tomazin in g. Žemva konec leta 1999 predlagala družbi AMZS d. d., da bi HNMP po vzoru Avstrije tudi pri nas organizirali pod okriljem AMZS! In sicer tako, da bi AMZS d. d. ustanovila humanitarno fundacijo "Reševalni helikopter AMZS d. d." Fundacija bi nato vzpostavila in operativno izvajala HNMP v Republiki Sloveniji. Koncept bi bil isti kot v projektu RHS-Reševalni helikopter Slovenije, to je:
Financiranje iz sredstev zdravstvenih zavarovalnic, podpornega članstva in donacij, tri baze reševalnih helikopterjev v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica ali Izola), helikopterje bi pilotirali piloti LEP ali SV, vse skupaj pa bi potekalo pod okriljem ministrstva za zdravje.
Tedanji predsednik uprave AMZS d. d. dipl. ing. Marko Vihar in vodja dispečerskega centra AMZS, dipl. org. Gorazd Kaučič, sta načrte takoj podprla. AMZS d. d. bi finančno podprla tudi nakup reševalnega helikopterja in predsednik uprave je že navezal stike z velikimi gospodarskimi subjekti, bankami in zavarovalnicami v Sloveniji, ki bi bile projekt pripravljene finančno podpreti z donacijami.
Izdelan je bil tudi ustanovni pravni akt fundacije, ki ga je izdelal notar g. Stane Krainer po osnutku g. Žemve, v AMZS d. d. pa so ga priredili Helikopter AS-335 F2 avstrijske Chistophorus Flugrettung, katerga bi leta 2001 dobili brezplačno najprej v uporabo in nato v trajno last, če bi se državne institucije strinjale z registracijo in realizacijo projekta ustanovitve fundacije "Reševalni helikopter AMZS d. d."?
svoji specifičnosti. V začetku leta 2000 so na povabilo predsednika Christophorus Flugrettung, g. Nordberga in poslovodje g. Eggerja odšli na obisk in razgovore v Wiener Neustadt (kjer je baza reševalnega helikopterja Christophorus 3, tam pa je stacioniran tudi novi EC-135 posebno opremljen samo za intenzivne sekundarne prevoze, g. Kaučič in g. Andrej Jamnik (AMZS d. d.), g. Vasja Žemva. Avstrijskim kolegom je bil predstavljen projekt in obljubili so vso možno pomoč. Ker še nismo imeli opremljenega reševalnega helikopterja je g. Nordberg obljubil pomoč tudi pri reševanju tega problema. Povedal je, da nameravajo leta 2001 zamenjati helikopter Christophorus 3, tipa Ecureil AS-355 F2 z registracijo OE-FXH z dvema turbinama, za novejši EC-135.
Povedal je, da bi dvomotorni AS-355 F2 po generalnem popravilu lahko letel vsaj še deset let in ker ima dve turbini, izpolnjuje tudi nove predpise in zahteve JAR OPS-3, z njim pa se lahko rešuje tako na gorah kot na cestah. Naša stran je povedala, da na žalost nimamo denarja za nakup, kaj šele za generalno popravilo! Nato pa je s strani ŐAMTC prišel predlog o kakršnem smo spet lahko samo "sanjali"! ŐAMTC bo za nas generalno obnovila helikopter. Obnova bo sicer draga, toda želijo nam pomagati. Zato nam bodo obnovljeni helikopter prodali na petnajstletni kredit brez obresti. Ta kredit bodo čez leto ali dve s pomočjo programa EU spremenili v sponzorstvo in nam helikopter poklonili!
Ker je bila ponudba enkratna, saj je bil glavni problem v Sloveniji ta, da nismo imeli primerno opremljenega reševalnega helikopterja, se je z veliko vnemo začelo delati na realizaciji projekta. AMZS d. d. je zbrala veliko gospodarskih družb, bank in zavarovalnic, ki bi z enkratnim vložkom postale ustanovne članice fundacije in tako omogočile nakup helikopterja in ustanovitev HNMP. S strani dr. Tomazina in g. Žemve so bili pripravljeni ustrezni projekti. Tudi za nov sistem zvez in obveščanja, ki bi zagotovil, čim krajši odzivni čas helikopterja je Marko Jeretina, tedaj zaposlen v Centru za obveščanje v Kranju, pripravil ustrezen načrt. Ustanovni akt Fundacije AMZS d. d. je bil nato poslan na MNZ v registracijo.
Kopija meseca februarja 2001 s strani AMZS poslanega vabila različnim gospodarskim družbam in ustanovam za pristop k "ustanovi-fundaciji" Reševalni helikopter AMZS d. d.
Kopija prve strani ustanovnega notarskega akta ustanove-fundacije "Reševalni helikopter AMZS d. d."MNZ je nato obvestil AMZS d. d., da formalno pravno ni ovir za ustanovitev fundacije, vloga pa je bila posredovana še na ministrstvo za zdravstvo, ki naj bi dalo svoj pristanek, ker je bilo za to vsebinsko pristojno.
Avstrijci so med tem za skoraj pol milijon tedanjih DEM obnovili helikopter in nas čakali. Helikopter je bil po generalni praktično nov. Nato pa je z ministrstva za zdravstvo prišlo obvestilo, da ustanovitev fundacije ni potrebna, ker intenzivno tečejo priprave na začetek poizkusnega projekta HNMP, ki se bo izvajal v sodelovanju z MORS-om in MNZ oziroma SV.
To je bila po eni strani dobra novica (da se bo v Sloveniji končno začel poizkusni projekt HNMP), po drugi pa slaba (saj smo končno imeli možnost) da dobimo kompletno opremljen helikopter, namenjen samo službi HNMP. V Avstriji so nas precej dolgo čakali, nato so nad nami obupali - kot že mnoge države do sedaj. Nam namenjeni helikopter je nato nekaj časa letel v ZDA (bil je dan v najem) danes pa kot prvi reševalni helikopter službe Christophorus Flugrettung (leteti je začel, kot Christoph I v Innsbrucku leta 1983) uživa "zasluženi pokoj" v Tehničnem muzeju na Dunaju, kot spomenik ustanovitvi danes ene najmodernejših letalskih reševalnih služb v Evropi" - ŐAMTC Christophorus Flugrettung.
Dr. Iztok Tomazin in g. Vasja Žemva sta nato opustila aktivnosti v zvezi s projektom RHS in se posvetila drugim aktivnostim na področju helikopterskega reševanja; dr. Tomazin reševanju v gorah, g. Žemva pa delu v EURAMI in spremljanju razvoja helikopterskega reševanja v mednarodnem prostoru.