DRAGI OTROCI!
Na delavnicah Otroci se učijo pomagati ste spoznali nekaj osnov prve pomoči in sedaj znate pomagati! Veliko pa vas hodi na izlete, morda hodite celo na gore in planine? Od svojih staršev in učiteljev, ki vodijo vaše izlete, ste verjetno že veliko slišali o nevarnostih na gorah in o varni hoji po gorah. Kajti tudi na gorah se dogajajo nesreče! Kadar se na gori zgodi nesreča je treba hitro in pravilno ukrepati ter brez odlašanja poklicati na pomoč. Na pomoč prihitijo gorski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRSZ). GORSKE REŠEVALCE OBVESTIMO PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 112. To številko ste se z igrico "1, 1, 2" že naučili na delavnicah.
Slika desno: V primeru nesreče v gorah takoj obvestimo Center za obveščanje na telefonsko številko 112! |
 |
Ko kličete na številko 112, povejte:
- Kdo kliče.
- Kaj se je zgodilo.
- Kje se je zgodilo.
- Kdaj se je zgodilo.
- Koliko je ponesrečencev.
- Kakšne so poškodbe.
- Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane napeljave, gorska nesreča itd.).
- Kakšno pomoč potrebujete.
Klic v sili SMS
Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:
- V sporočilno polje vpišite kaj se je zgodilo.
- Pišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilci, policija).
- Preverite vpisane podatke, jih po potrebi popravite in pošljite.
- Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Operaterja nanj opozori zvočni signal. Ob prevzemu klica se operaterju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljatelja.
- Operater pisno odgovori na vaš klic v sili. Njegov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vašega telefonskega aparata.
- Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativec. Podatek o tem, ali je klic zaključen in kdo ga je zaključil, se izpiše na vašem telefonu in na zaslonu računalnika v Centru za obveščanje.
- Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.
Predvsem se spomnite, kadar ni mogoča telefonska povezava, lahko pomaga klic s SMS-sporočilom.
|
|
POSLANSTVO GORSKIH REŠEVALCEV
Namen in osnovno poslanstvo gorskih reševalcev je prostovoljno in brezplačno pomagati ljudem pri nesrečah na gorah in na
 |
težje dostopnih območjih. Skrbijo pa tudi za preventivo in usposabljanje članov planinske organizacije
in ostalih obiskovalcev gora. V Sloveniji se je reševanje na gorah začelo 16. junija 1912, ko je bila v
Kranjski Gori v okviru takratnega Slovenskega društva (SPD) ustanovljena prva "rešilna postaja". Tako so
slovenski gorski reševalci leta 2012 praznovali svoj 100 letni jubilej. Od leta 2006 naprej so gorski reševalci združeni v samostojno zvezo GRZS - Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Ta ima v svojih vrstah 692 članov - reševalcev, ki delujejo v 17 gorskih reševalnih društvih oziroma postajah. |
Slika zgoraj:
Gorski reševalci v klasični reševalni akciji. Ponesrečenega alpinista, ki leži v gorskih nosilih Mariner s pomočjo jeklenice klasičnega vitla (ta je nameščen na vrhu stene) spuščajo iz stene. Varujeta ga dva reševalca.
Slika desno:
Helikopter LPE (Letalske policijske enote) lebdi v zraku nad mestom nesreče. Operater vitla v helikopter dviguje reševalca in ponesrečenca , oba pripeta na jeklenici vitla. |
 |
HELIKOPTERSKO REŠEVANJE
Je najhitrejši način reševanja in ga uporabimo takrat ko dopuščajo vremenske razmere in oblikovanost terena. Pogosto se namreč nesreča zgodi na takem mestu
kjer reševanje samo s helikopterjem ni možno ali pa nam uporabo helikopterja preprečujejo vremenske razmere. Tedaj je potrebno klasično reševanje, pri katerem reševalci do ponesrečenca pridejo peš oziroma do njega priplezajo. Večinoma gredo reševalci vedno najprej v klasično reševalno akcijo, helikopter pa pokličejo takrat, ko ugotovijo da bo njegovo posredovanje potrebno.
|
Inštruktor letalskega reševanja Janez BROJAN iz Mojstrane (levo) in poveljnik gorske policijske enote pri MNZ RS, inštruktor letalskega reševanja Robert KRALJ iz Tržiča (desno). Pred poletom helikopterja
AB-412 letalske policijske enote v reševalno akcijo pregledujeta opremo (vrvi, helikoptersko reševalno vrečo in drugo), potrebno za reševanje ponesrečenca iz stene s pomočjo helikopterja. |
Helikopter LPE je priletel do stene in lebdi v zraku nad mestom nesreče. Operater vitla spušča reševalca, pripetega na jeklenici vitla, k ponesrečencu. Operater, pilot helikopterja in reševalec na jeklenici se med seboj sporazumevajo s pomočjo radijskih zvez. Reševalec je spuščen do ponesrečenca, pripetega na svojo plezalno vrv. Sedaj mora reševalec opraviti eno najtežjih oblik reševanja s pomočjo helikopterja - prepenjanje ponesrečenca, z rezanjem ponesrečenčeve plezalne vrvi! Ta oblika reševanja je nevarna zato, ker mora reševalec pred rezanjem ponesrečenčeve plezalne vrvi le tega prej prepeti na svoj plezalni pas in šele nato prereže ponesrečečnčevo plezalno vrv. |
 |
TAKO SO PONESREČENEC, REŠEVALEC in HELIKOPTER nekaj trenutkov preko jeklenice vitla PRIPETI DIREKTNO V STENO! Ko je reševalec uspešno odpel ponesrečenca z njegove plezalne vrvi v steni, prične operater vitla ponesrečenca in reševalca s pomočjo jeklenice vitla dvigati v lebdeči helikopter. Tu bo ponesrečencu nudena prva pomoč nato pa bo odpeljan v najbližjo ustrezno zdravstveno ustanovo oziroma bolnišnico.
REŠEVANJE S HELIKOPTERJEM V SLOVENSKIH GORAH
|
V zraku ste že večkrat opazili helikopter. Policijskega (modro-bele barve) ali vojaškega (olivne barve). Verjetno pa ne veste, da so slovenski gorski reševalci, kot eni prvih v Evropi, leta 1968 pričeli na gorah reševati tudi s pomočjo helikopterja. Zdravniki in reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in piloti ter mehaniki Slovenske vojske (SV) oziroma letalske policijske enote (LPE) za potrebe reševanja na gorah dežurajo na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.
OPOZORILO:
Planinci naj reševalnemu helikopterju nikakor ne mahajo v pozdrav, saj bi to lahko zavedlo reševalno ekipo, ki bi sklepala, da kažejo na mesto, kjer je poškodovanec. |
Na vrh
EKIPA PROJEKTA
- Fakulteta za zdravstvo Jesenice-FZJ
- Vodja projekta na FZJ
mag. zdr. nege Sedina Kalender-Smailović
predavateljica
|
ŠTUDENTKE - MODERATORKE FZJ
- Maja Debelak, Karmen Kutin, Adila Mahalbašić
Zala Marn, Anja Stenovec, Marjana Šolar
Megi Trojer in Tina Turkanovič-koordinatorka |
GRZS
- Vasja Žemva, vodja projekta
- Marko Jeretina, voznik-sodelavec ekipe
URSZR
- Organizacija prevozov
|
|
