Vasja Žemva - vodja projekta Otroci se učijo pomagati v  Sloveniji 
 Vasja Žemva  je bil rojen leta 1947 na Bledu. Leta 1956, v starosti  devetih  let je postal član mladinskega odseka PD Bled in se še  isto  leto z očetom in  nato še z planinskim društvom Bled povzpel  tudi na  Triglav. Leta 1960 se je  preselil v Kranj in se vključil v PD  Kranj.  Kmalu je postal eden prvih  mladinskih gorskih vodnikov v  Sloveniji in  do odhoda v tedanjo JLA deloval  v mladinskem  odseku PD Kranj. Po  prihodu iz JLA zaradi odhoda na delo v  tujino ni aktivno deloval v  planinski organizaciji, je pa z  zanimanjem  spremljal delo gorske  reševalne službe, pri nas in v  Evropi. Ko se je pri  reševanju v gorah  pojavil helikopter, je  kmalu veliko prostega časa posvetil proučevanju  te nove oblike  reševanja v gorah.
  Leta 1977, ko je bil načelnik podkomisije za letalsko reševanje  pri  GRS  dipl. ing. Ivo Samec, namestnik načelnika milice v  tedanjem  RSNZ-ju, je Vasja Žemva postal  zunanji sodelavec
 
  Vasja Žemva, vodja projekta Otroci se učijo pomagati,
  predstavlja projekt na letni tiskovni konferenci GRZS,
  5. decembra 2012 v Kranju, Foto: (STA)

 podkomisije, zadolžen za  vzdrževanje stikov s tujimi službami s  tega  področja. Ing. Samec se je zavedal da bo razvoj reševanja s  pomočjo  helikopterja v gorah veliko lažji  in hitrejši, če bomo  sodelovali z  ostalimi letalskimi reševalnimi službami v  alpskih  državah Evrope, se  od njih tudi kaj naučili in pa predvsem  izmenjevali  izkušnje in  sodelovali pri reševanju organizacijskih in  tehničnih problemov  ki so se nam (in njim) pojavljali na tem  novem področju reševanja.
 Počasi je Žemva začel vzpostavljati stike s tujimi strokovnjaki in službami  s področja helikopterskega oziroma letalskega reševanja. Veliko mu je pri tem  pomagala gospa Tereza Kveder, Slovenka na delu v Avstriji, ki jo je spoznal leta 1977. Gospa Kveder  je bila tedaj zaposlena na Kirurški univerzitetni kliniki v Innsbrucku.  Povezala ga je z dr. Walterjem Phlepsom, dr. med., ki je bil tedaj skupaj s  svojim predstojnikom, prof. dr. Güntherjem Floro, dr. med., pionir  reševanja s pomočjo helikopterja na gorah v Avstriji in v Evropi. Žemva je imel tudi  "srečo", da je bila večina tistih, ki so tedaj v alpskih in drugih državah  Evrope organizirali, vodili in razvijali helikoptersko reševanje na gorah in službe  HNMP, njegovih vrstnikov oziroma "njegova generacija" ali malce starejših. In da  so vsi, tudi tisti iz starejše (pionirji letalskega reševanja v teh državah)  generacije, izredno cenili in spoštovali to, da vse to počne volontersko,  neprofitno, kot entuziast in da sam vso to svojo dejavnost tudi financira. Tri  službe HNMP v Evropi (dve največji, švicarska REGA, nemška DRF in  luksemburški  LAR) so  namreč nastale na ta način. To je, ustanovili so jih  laiki,  entuzijasti; pokojni Fritz Bühler,   dr. h. c. (podjetnik),  Siegfrid  Steiger dr. h. c. (arhitekt) in René  Closter (državni  uslužbenec).
 Po vzpostavitvi kontakta z dr. Phlepsom in posredno prof. dr.  Floro,  je Žemva leta 1979 v Zürichu obiskal dr. Cristiana    Bühlerja,  direktorja švicarske službe HNMP - SRFW (REGA), pilota  reševalnega  helikopterja, alpinista in kasneje organizatorja  prvega svetovnega  kongresa za letalsko reševanje - AIRMED (sicer  sina ustanovitelja  službe SRFW /današnje REGA/ Fritza Bühlerja  dr. h. c.). Švicarji so  obljubili vso možno (brezplačno) pomoč pri

  Kranjska gora, pozimi 1980, tečaj za reševalce-letalce. Desno ob
  helikopterju AB206 Jet Ranger, tedanji direktorpoklicne gasilske
  brigade v Kranj

 organizaciji službe HNMP v Sloveniji (izdelavo vseh načrtov, šolanje  osebja, itd.) in sicer že leta 1980 (!). Pri nas na ministrstvu za zdravje so o možnosti organizacije take službe morda pričeli šele razmišljati!
Od leta 1980 naprej si je, najprej v okviru tedanje podkomisije za letalsko reševanje pri GRS, nato sam in kasneje skupaj s prim. dr. Iztokom Tomazinom, dr. med., prizadeval za realizacijo projekta RHS - Reševalni helikopter Slovenije. Projekta v okviru katerega bi v Sloveniji organizirali moderno službo HNMP in reševanja na gorah s pomočjo helikopterja. Ta prizadevanja so v veliki meri potekala tudi v mednarodnem prostoru. Leta 1992 je bil Žemva kot edini predstavnik iz držav nekdanje Jugoslavije, s strani švicarske službe HNMP - REGA (SRFW)  in nemške službe HNMP - DRF povabljen k ustanovitvi prve mednarodne nevladne organizacije letalskih reševalnih služb, EURAMI (European Aero-Medical Institute) v Frankfurt v ZRN. Postal je njen ustanovni član, po sklepu konference EURAMI v Londonu leta 1994 pa dobil dovoljenje za ustanovitev nacionalnega biroja EURAMI v Sloveniji in bil imenovan za direktorja morebitno ustanovljenega biroja EURAMI v Sloveniji. Vse to so bile seveda častne (volonterske) funkcije in vso to svojo dejavnost na tem področju Žemva od vsega začetka pa do danes (preko trideset let) finacira sam!  
 Maja 1980 se je Žemva na povabilo SRFW (REGA) udeležil tečaja  za  letalce-reševalce v Sempachu v Švici in osebno spoznal tudi  ustanovitelja službe SRFW (REGA), pokojnega Fritza Bühlerja, dr.  med. h. c., ki je bil tudi med predavatelji tečaja. Imel je veliko  pohval in lepih besed o Sloveniji in o naši službi GRS.
 Fritz Bühler je potrdil, da bo SRFW (REGA) nudila Sloveniji vso

  Maja 1980, Sempach v Švici. Tečaj za letalce-reševalce
  švicarske službe HNMP - SRF (današnje REGA)

 pomoč pri organizaciji službe HNMP. Med inštruktorji na tem tečaju   sta  bila poleg dr. Christiana Bühlerja tudi dipl. iur. Hans P. Kurz (kasnejši dolgoletni predsednik uprave službe REGA - do upokojitve leta 2007) in dr. Carlo Höfliger, dr. med. (kasnejši dolgoletni glavni zdravnik in član uprave službe REGA do svoje upokojitve leta 2009). Oba sta vrstnika g. Žemve, tako da je z njima sodeloval skoraj polna tri desetletja, kar bi Slovenija (odgovorni na ministrstvih) lahko s pridom izkoristili, pa nažalost ni bilo interesa!?
V letu 1981 je Žemva navezal stike z arhitektom Siegfridom Steigerjem dr. h. c. iz ZRN, ki je nekaj let prej ob pomoči švicarske SRFW (REGA) pričel z ustanavljanjem (prav tako kot  SRFW)  zasebne fundacije, danes največje nemške službe HNMP in  sicer DRF  (Deutsche Rettungsflugwacht). In to je ustanovil potem,  ko mu je na  avtocesti za posledicami prometne nesreče umrl 10 letni  sin Björn, ker je  rešilni avtomobil zaradi gostega prometa potreboval  eno uro do mesta  nesreče! Starša sta potem ustanovila fundacijo  Björn Steiger, ki je  ustanovila službo HNMP-DRF. Poleg predsednika

                                                             G. Siegfrid Steiger dr. h. c. ustanovitelj največje
                                                             nemške službe HNMP - DRF, je v podporo projektu
                                                             RHS - Reševalni helikopter Slovenije, osebno prišel
                                                             na predstavitev helikopterja MBB 105CBS decembra
                                                             1993 na letališče Ljubljana-Brnik
DRF Siegfrida Steigerja (danes v pokoju) je bil za pomoč Sloveniji pri  ustanavljanju službe HNMP izredno naklonjen in aktiven tudi dolgoletni izvršni direktor DRF, dr. iur. Aleksander F. Köhler (tudi v pokoju), ki je bil tudi pobudnik in soorganizator (skupaj z službo SRFW-REGA) ustanovitve prve mednarodne nevladne organizacije za helikoptersko reševanje EURAMI (European Aero-Medical Institute). DRF je dala veliko pobud in sprejela kar nekaj sklepov, da bi Sloveniji pomagala pri ustanavljanju službe HNMP (glej knjigo Letalsko reševanje, avtor Žemva V. 2010), vendar naše pristojne institucije (oziroma odgovorni posamezniki v njih) tudi za to niso nikoli pokazale zanimanja. Morda ob tem velja omeniti, da je leta 1981 začel ustanavljati (na isti način kot smo mi načrtovali projekt RHS - Reševalni helikopter Slovenije) službo HNMP  v Luksemburgu,  laik in entuzijast, uslužbenec  René Closter. Seveda  s  to razliko, da so ga  pristojne institucije doma  predvsem Jean C.  Junker, v celoti podprle.  Tudi njemu je pomagal DRF, s  tem, da mu  je  leta 1983 posodil  helikopter  AB206 Jet Ranger. Danes ima  služba  LAR (Luxemburg Air  Rescue) tri reaktivna letala Lear-Jet, štiri  helikopterje (dva MD-900 in  dva  MD-902) in  120.000 podpornih  članov.  Naša služba HNMP pa še  zmeraj  leti s  policijskim oziroma  vojaškim  helikopterjem, čeprav smo  leta 1983  imeli  popolnoma  enake  možnosti za  mednarodno podporo in  pomoč kot  LAR,  bolj  izkušene pilote in reševalce  (čeprav pri reševanju  na gorah) in  veliko  medijsko podporo (DELO,  Dnevnik in drugi).
Ob tem je treba omeniti, da sta projekt RHS - Reševalni helikopter  Slovenije, ves čas svojega delovanja podpirala tudi prof. dr. B.  Domres,  dr. med. iz Univerzitetne klinike v Tübingenu (dolgoletni  predsednik  organizacije EURAMI) in prof. dr. E. R. Steiner iz DRF  (dolgoletni stalni  sekretar organizacije EURAMI).

                                                      Priročnik "Nujna medicinska pomoč v gorah", avtorja
                                                      dr. Waltherja Phelpsa, dr. med., je leta 1988 v knjižni
                                                      obliki izšel pri rde čem križu Slovenije. Prevod: dr. Jože
                                                      Četina, dr. med. in Vasja Žemva

Tudi tedanji predsednik avstrijske službe ÖAMTC Christophorus  Flugrettung, pokojni Kurta N. Nordberg (ki je to službo HNMP v Avstriji  razvil v najmodernejšo službo - poleg švicarske REGA in nemške DRF - v  Evropi), je do svoje upokojitve leta 2006 iskal možnosti kako pomagati  projektu RHS in Sloveniji, da bi končno dobila reševalni helikopter in  organizirala službo HNMP (glej knjigo Letalsko reševanje).
 Iz letalske reševalne službe ADAC Luftrettung GmbH (v sestavi  največjega  nemškega avtomobilskega kluba ADAC) pa je do svoje  upokojitve leta  2000, projekt RHS (Reševalni helikopter Slovenije) v  mednarodnem  prostoru podpiral pokojni Gerhard Kugler,  ustanovitelj in  dolgoletni  direktor te službe, ustanovitelj in do leta  2006 predsednik  mednarodne  nevladne organizacije EHAC in do  svoje smrti 2009 njen  častni  predsednik  in kasneje njegova tedanja  namestnica, danes ena od  dveh  direktorjev te  službe, dipl.  ekonomistka Susanne Matzke-Ahl.
 Ne smemo pozabiti tudi Manfreda Dumanna, enega od vodilnih  managerjev družbe EUROCOPTER, ki je projekt RHS podpiral od  vsega  začetka in pomagal organizirati dvoje odmevnih predstavitev  helikopterjev, BO-105 CBS in BK-117, v Sloveniji (glej knjigo Letalsko  reševanje). Skupaj z g. Dumannom je projekt v Sloveniji ves čas  podpiral  tudi njegov poslovni partner, znani slovenski lobist dr. Božo  Dimnik, ki je  bil soorganizator predstavitve helikopterja BO-105 CBS  leta 1992 na  letališču Brnik in helikopterja BK-117 leta 1996 na  sejmu  "Zaščita 96" v  Kranju.
 Pri realizaciji projekta RHS je Žemva od začetka imel veliko podporo  novinarja DELA in Slovenskih novic Mirka Kunšiča; novinarja  Dnevnika in  Nedeljskega Dnevnika Tomaža Bukovca; mag. Milivoja  Dolščaka iz Uprave  za zaščito in reševanje (URSZR) pri MORS-u in

 Študija "Ekonomska upravičenost letalske reševalne službe
 (službe HNMP) s stališča nacionalne ekonomije", avtor Vasja Žemva

 pokojnega direktorja te uprave, Bojana Ušeničnika; Zavarovalne  družbe  ADRIATIC d. d. in njenega tedanjega predsednika uprave dipl. ing. Matije  Blažiča, tudi gorskega reševalca (tedanja družba ADRIATIC d.d. je poleg  projekta knjig za otroke, GLOBI, sofinancirala tudi predstavitev  helikopterja BO-105 CBS leta 1992); pokojnega nadškofa in ljubljanskega metropolita dr. Alojzij Šuštarja; AMZS d. d., tedanjega predsednika uprave dipl. ing. Marka Viharja in Gorazda Kaučiča, vodje dispečerskega centra AMZS. Izmed zdravnikov GRS letalcev-reševalcev, sta projekt RHS ves čas podpirala in z Žemvo sodelovala dr. France Malešič, dr. med. iz Kamnika in kot sodelavec in svetovalec v projektu, prim. Iztok Tomazin, dr. med. iz Tržiča.
V želji, da bi s tem (ali kakšnim drugim projektom) Slovenija čimprej dobila moderno službo HNMP, so Žemvo pri njegovih prizadevanjih ves čas svojega službovanja aktivno podpirali načelniki LEM RSNZ RS, oziroma kasneje LEP MNZ RS in načelniki podkomisij za letalsko reševanje: pokojni dipl. ing. Ivo Samec, Milan Domadenik, polkovnik in pilot Roman Zupan, Mirko Završek, Jože Mencin in nekateri starešine slovenskega vojnega letalstva, predvsem polkovnik Gabrijel Možina (danes vsi v pokoju).
Z željo, da ti začetki in vsa ta leta razvoja reševanja s pomočjo helikopterja in službe HNMP ne bi utonili v pozabo, se je Žemva odločil da jih poizkusi vsaj delno ohraniti in zapisati v knjigi!

Napisal je knjigo "LETALSKO  REŠEVANJE". Knjiga obsega 480 strani (A4 formata, pokončno) besedila in preko 400 slik, skic in tabel v barvni in črno beli tehniki. Knjiga obsega različna poglavja s področja reševanja s pomočjo helikopterjev in letal in iz zgodovine takega reševanja. Gre za prvo tako obsežno delo s tega področja v slovenskem jeziku in eno izmed maloštevilnih takih knjig v evropskem prostoru. Knjiga bo zanimiva za vse tiste, ki se, ali ukvarjajo s področjem helikopterskega oziroma letalskega reševanja ali pa želijo to področje bolje spoznati.
Knjiga poizkuša med drugim vsaj delno v sliki in besedi predstaviti razvoj helikopterskega reševanja v Sloveniji. Tako reševanje na gorah od leta 1968 naprej kot tudi že omenjena večletna prizadevanja in poizkuse laikov in strokovnjakov za ustanovitev moderne službe HNMP v Sloveniji. Knjigo je avtor posvetil stoti obletnici ustanovitve slovenske GRS (gorske reševalne službe), leta 2012 in pa 42. obletnici ustanovitve letalske podkomisije pri GRS oziroma 42. obletnici

Naslovnica knjige LETALSKO REŠEVANJE,
avtor Vasja Žemva, 2010

pričetka reševanja s pomočjo helikopterja v Republiki Sloveniji, leta 2010. Knjigo je avtor izdal v samozaložbi, bila je neprofiten projekt! Za njo ni dobil nobenega honorarja. Knjige ni bilo v redni prodaji! Pridobljena sponzorska sredstva so služila samo za pokritje stroškov tiskanja knjige "LETALSKO REŠEVANJE", katerih del je pokril avtor sam. Približno sto (100) izvodov knjige (katerih stroške tiskanja je sponzorirala družba EUROCOPTER Deutschland GmBH) je bilo kot spominsko darilo razdeljeno tistim, ki so od leta 1968 naprej soustvarjali razvoj helikopterskega reševanja v Republiki Sloveniji, torej gorskim reševalcem-letalcem, ki so v prvih letih od leta 1968 naprej gradili sistem reševanja na gorah s pomočjo helikopterja v Sloveniji, načelnikom podkomisije GRS za letalsko reševanje v teh letih, pilotom in mehanikom LEM (LEP, LPE), ki so v teh prvih letih s svojimi helikopterji leteli na gore, tedanjim zdravnikom-letalcem in vodilnim iz tedanje generacije v tujih letalskih reševalnih službah, ki so nam v teh prvih letih pomagali in stali ob strani z njihovimi izkušnjami in znanjem. Knjiga je bila zelo pozitivno ocenjena tako doma kot v tujini.
 Vasja Žemva je v okviru  teh  prizadevanj leta 1994  s  finančno pomočjo   družbe  ADRIATIC d. d.  prevedel in  preko založbe  TAMIA d. o. o. izdal   švicarski  otroški  knjigi  GLOBI V PROMETU in  GLOBI V LETALSKI  REŠEVALNI   SLUŽBI. Nato  je  družba  ADRIATIC d. d.  podarila  preko 1300  slovenskim   osnovnim in   podružničnim  šolam po  komplet teh obeh  knjig.  Akcija je bila    organizirana   s pomočjo  tedanjega  RSNZ  RS  (sekretariata za  notranje   zadeve RS).  Patrulje  prometne policije  so  obiskovale šole, otrokom  predavale o  
                                                                                      Naslovnici knjig za otroke "Globi v prometu" in "Globi v letalski reševalni službi",
                                                                                      prevod Vasja Žemva, založba TAMIA d. o. o., 1994

prometni varnosti in jim podarile komplete knjig o Globiju.
 Otroci so nato pisali spise o Globiju in risali risbice, cele razrede učencev je  družba ADRIATIC d.d. potem nagradila z avtobusnimi izleti, celotna akcija  je izredno uspela.

g. Vasja Žemva je tudi avtor grafične oblike naslednjih znakov: