Zavarovalnica Triglav URSZR Fakulteta za zdravstvo Jesenice

GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE - GRZS
 
DRAGI OTROCI!
 
Na delavnicah Otroci se učijo pomagati ste spoznali nekaj osnov prve pomoči in sedaj znate pomagati! Veliko vas hodi na izlete, morda hodite celo na gore in planine? Od svojih staršev in učiteljev, ki vodijo vaše izlete, ste verjetno že veliko slišali o nevarnostih po gorah. Kajti tudi na gorah se dogajajo nesreče! Kadar se na gori zgodi nesreča je treba hitro in pravilno ukrepati ter brez odlašanja poklicati na pomoč. Na pomoč prihitijo gorski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). GORSKE REŠEVALCE OBVESTIMO PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 112. To številko ste si z igrico 1, 1, je 2 že naučili na delavnicah

Slika desno: V primeru nesreče v gorah takoj obvestimo Center za obveščanje na telefonsko  številko  112!
     
POSLANSTVO GORSKIH REŠEVALCEV

Namen in osnovno poslanstvo gorskih reševalcev je prostovoljno in brezplačno pomagati ljudem pri nesrečah na gorah in na  težje dostopnih območjih. Skrbijo pa tudi za preventivo in usposabljanje članov planinske organizacije in  ostalih obiskovalcev gora. V Sloveniji se je reševanje na gorah začelo 16. junija 1912, ko je bila v Kranjski  Gori  v okviru takratnega Slovenskega društva (SPD) ustanovljena prva "rešilna postaja". Tako so slovenski  gorski  reševalci leta 2012 praznovali svoj 100 letni jubilej.
 Od leta 2006 naprej so gorski reševalci združeni v samostojno zvezo GRZS - Gorsko reševalno zvezo Slovenije.  Ta ima v svojih vrstah 692 članov - reševalcev, ki delujejo v 17 gorskih reševalnih društvih oziroma postajah.



Slika zgoraj:

Gorski reševalci v klasični reševalni akciji. Ponesrečenega alpinista, ki leži v gorskih nosilih Mariner s pomočjo jeklenice klasičnega vitla (ta je nameščen na vrhu stene) spuščajo iz stene. Varujeta ga dva reševalca.

Slika desno:
Helikopter LPE (Letalske policijske enote) lebdi v zraku nad mestom nesreče. Operater vitla v helikopter dviguje reševalca in ponesrečenca , oba pripeta na jeklenici vitla.

HELIKOPTERSKO REŠEVANJE
Je najhitrejši način reševanja in ga uporabimo takrat ko vremenske razmere in oblikovanost terena to dopuščajo. Pogosto se namreč nesreča zgodi na takem mestu kjer reševanje samo s helikopterjem ni možno ali pa nam uporabo helikopterja preprečujejo vremenske razmere. Tedaj je potrebno klasično reševanje, pri katerem reševalci do ponesrečenca pridejo peš oziroma do njega priplezajo. Večinoma gredo reševalci vedno najprej v klasično reševalno akcijo, helikopter pa pokličejo takrat, ko ugotovijo da bo njegovo posredovanje potrebno.

pregledopreme
Inštruktor letalskega reševanja Janez BROJAN iz Mojstrane (levo) in poveljnik gorske policijske enote pri MNZ RS, inštruktor letalskega reševanja Robert KRALJ iz Tržiča (desno). Pred poletom helikopterja AB-412 letalske policijske enote v reševalno akcijo, pregledujeta opremo (vrvi, helikoptersko reševalno vrečo in drugo), potrebno za reševanje ponesrečenca iz stene s pomočjo helikopterja.

Helikopter LPE je priletel do stene in lebdi v zraku nad mestom nesreče. Operater vitla spušča reševalca, pripetega na jeklenici vitla, k ponesrečencu. Operater, pilot helikopterja in reševalec na jeklenici se med seboj sporazumevajo s pomočjo radijskih zvez. Reševalec je spuščen do ponesrečenca, pripetega na svojo plezalno vrv. Sedaj mora reševalec opraviti eno najtežjih oblik reševanja s pomočjo helikopterja - prepenjanje ponesrečenca, z rezanjem njegove plezalne vrvi! Ta oblika reševanja je nevarna zato, ker mora reševalec pred rezanjem ponesrečenčeve plezalne vrvi le tega prej prepeti na svoj plezalni pas in šele nato prereže ponesrečečnčevo plezalno vrv.
resevanje

TAKO SO PONESREČENEC, REŠEVALEC in HELIKOPTER nekaj trenutkov preko jeklenice vitla PRIPETI DIREKTNO V STENO! Ko je reševalec uspešno odpel ponesrečenca z njegove plezalne vrvi v steni, prične operater vitla ponesrečenca in reševalca s pomočjo jeklenice vitla dvigati v lebdeči helikopter. Tu bo ponesrečencu nudena prva pomoč nato pa bo odpeljan v najbližjo ustrezno zdravstveno ustanovo oziroma bolnišnico.

REŠEVANJE S HELIKOPTERJEM V SLOVENSKIH GORAH

heli
V zraku ste že večkrat opazili helikopter. Policijskega (modro-bele barve) ali vojaškega (olivne barve). Verjetno pa ne veste, da so slovenski gorski reševalci, kot eni prvih v Evropi, leta 1968 pričeli na gorah reševati tudi s pomočjo helikopterja. Zdravniki in reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in piloti ter mehaniki Slovenske vojske (SV) oziroma letalske policijske enote (LPE) za potrebe reševanja na gorah dežurajo na letališču Jožeta pučnika na Brniku.


Na vrh



    EKIPA PROJEKTA
    - Fakulteta za zdravstvo Jesenice-FZJ
    - Vodja projekta na FZJ
      mag. zdr. nege Sedina Kalender-Smailović
      predavateljica

   ŠTUDENTKE - MODERATORKE FZJ
   - Maja Debelak, Karmen Kutin, Adila Mahalbašić
     Zala Marn, Anja Stenovec, Marjana Šolar
     Megi Trojer in Tina Turkanovič-koordinatorka

     GRZS
     - Vasja Žemva,     vodja projekta
     - Marko Jeretina, voznik-sodelavec ekipe

     URSZR
     - Organizacija prevozov